Medijska krajina naših in vaših

Medijska krajina naših in vaših
Foto: Tina Deu

V prejšnji kolumni sem predstavil rezultate ankete, kjer sem ljudi spraševal po kakovosti in politični usmerjenosti slovenskih medijev. Predvsem s slednjim sem dregnil v nekaj, o čemer naj se ne bi govorilo. In pokazal, da ljudje medije res doživljajo kot leve oz. desne in da imajo dominantne medije za leve.

V diskusiji, ki se je razvila na družabnih medijih, so prevladovali taki in drugačni poskusi, da bi politično usmerjenost oz. pristranskost medijev nekako nevtralizirali. Da levo in desno več ne obstaja. Da se moramo nehati deliti … Da mediji niso levi in desni, ampak dobri in slabi, strokovni in nestrokovni, profesionalni in neprofesionalni, fejk in pravi …

Nekateri komentarji so šli v diskreditacijo, češ, "pa se na sredini vašega polit. kompasa nahaja politični liberalizem ali vaša katoliško integralistična opcija?" Kot da bi jaz in ne 737 anketiranih določali, kje je sredina.

Sredina ni stvar izbire

Slika 1: »Uravnotežena« medijska krajina. Papir prenese vse. Na vertikalni osi je kakovost. 3 je srednje, 2 je slabo, 4 je dobro. Slika 1: »Uravnotežena« medijska krajina. Papir prenese vse. Na vertikalni osi je kakovost. 3 je srednje, 2 je slabo, 4 je dobro. Foto: Žiga Turk

Za vse tiste, ki bi radi živeli v utvari, da so dominantni mediji sredinski, lahko z nekaj klikanja po Excelu slovensko medijsko krajino narišem tako kot na sliki 1. "Sredino" sem postavil skozi dominantne medije.

Težava pa je, da se parabola, ki jo je Excel potegnil skozi točke, noče premakniti niti za milimeter. Vrh doseže skoraj natanko okrog x=4, to je pri vrednosti, v katero se pretvori odgovor "sredinsko". Na x osi 1 pomeni skrajno levo, 2 levo, 3 rahlo levo in tako naprej. Na y osi 1 pomeni zelo slabo, 2 slabo, 3 srednje in tako naprej. Skratka, kaj je sredina, ne določa samo navpična črta pri x=4 ali pri x=poljubno, ampak tudi vrh parabole. Ki je pri x=4.

Vsi se strinjamo, kateri medij je bolj lev in kateri bolj desen

Drug pomislek iz razprave je bil, da slika prikazuje neka povprečja, da pa so vtisi o tem, kaj je levo, kaj desno in kaj sredinsko, zelo različni. Pa se izkaže, da to ni res. Ne glede na to, katero skupino ljudi vprašamo – leve, sredinske ali desne –, vrstni red medijev od najbolj levega do najbolj desnega se skoraj ne spreminja. Črte na sliki 2 se redko križajo. O relativni stopnji pristranskosti medijev v levo ali v desno velja širok konsenz.

Slika 2: Kako levi in kako desni so mediji za vse, za leve, za sredinske in za desne. Na vertikalni osi je All RL ocena medija levo-desno vseh respondentov, left za leve, center za sredinske in right RL za desne. Na horizontalni osi je profil medija od 1 do 7 (1=zelo levo, 7=zelo desno, 4=sredinsko). Slika 2: Kako levi in kako desni so mediji za vse, za leve, za sredinske in za desne. Na vertikalni osi je All RL ocena medija levo-desno vseh respondentov, left za leve, center za sredinske in right RL za desne. Na horizontalni osi je profil medija od 1 do 7 (1=zelo levo, 7=zelo desno, 4=sredinsko). Foto: Žiga Turk

Slika 2 je zanimiva zaradi štirih skupin medijev, ki so se izoblikovale. Na skrajni levi je Mladina. Sledi tisto, čemur bi lahko rekli main stream media, mediji glavnega toka, oz. dominantni mediji. Njihovo območje je podloženo z modro barvo. Na njihovem levem robu je po mnenju vseh Dnevnik, na desnem pa TV Slovenija in POP TV. Vse, prav vse skupine respondentov so te medije uvrstile levo od sredine, torej levo od x=4. So pa mnogi mediji za "leve" respondente bližje oznaki 4=sredinsko kot 3=rahlo levo.

Sledi razmeroma široka skupina sredinskih oz. desno sredinskih medijev – od Planet TV do Požar Reporta. Skupina desnih medijev je razmeroma kompaktna.

Ne strinjamo pa se, kaj je dobro in kaj je slabo

Na sliki 3 so mediji našteti po kakovosti od najboljše do najslabše ocenjenega. Križanja je tu ogromno. Strinjanja ni. Hitro vidimo, da so levi mediji všeč levim, desni pa desnim. Če kak medij ni bil zadovoljen z oceno kakovosti v povprečju vseh, lahko najde uteho v tem, da je pa zelo dobro ocenjen med "svojimi".

Slika 3: Lestvice kakovosti medijev. Slika 3: Lestvice kakovosti medijev. Foto: Žiga Turk

Gotovo vas je veliko, ki s sliko medijske krajine iz prejšnjega članka oz. s sliko 1 iz tega niste bili posebej zadovoljni; ki bi rekli, da bi moralo to in to bili bolj tja in tja narisano. Za vse vas v nadaljevanju objavljam sliki medijske krajine, kot jo vidijo posebej vsi, ki so se izrekli za bolj ali manj leve in vsi, ki so se izrekli za bolj ali manj desne.

Na sliki 4 je narisana medijska krajina, kot jo vidijo desni. Najboljši je tokrat Požar Report, ki je tudi v geometrijski sredini. Namreč tam nekje, kjer je na tej sliki Požar Report, krivulja doseže vrh. Na sliki 5 je narisana medijska krajina, kot jo vidijo levi respondenti.

Slika 4: Medijska krajina, kot jo vidijo tisti, ki so se opredelili za rahlo desne, desne in zelo desne. Slika 4: Medijska krajina, kot jo vidijo tisti, ki so se opredelili za rahlo desne, desne in zelo desne. Foto: Žiga Turk

Slika 5: Medijska krajina, kot jo vidijo tisti, ki so se opredelili za rahlo leve, leve ali zelo leve. Slika 5: Medijska krajina, kot jo vidijo tisti, ki so se opredelili za rahlo leve, leve ali zelo leve. Foto: Žiga Turk

Če je na sliki 4 veljalo, bolj kot je levo, slabše je, zdaj velja, bolj kot je levo, boljše je. In vendar je odnos "desnih" do medijev kompleksnejši od odnosa levih. Na sliki 4 in na sliki 5 je imel algoritem nalogo narisati parabolo, ki se najbolje prilega posamičnim točkam. Na sliki 5 je ta parabola praktično degenerirala v premico. Odnos levih do medijev se kaže kot preprost: levi mediji so dobri, desni so slabi; bolj kot je levo, boljše je, in bolj kot je desno, slabše je.

Desni respondenti niso tako poenostavili. Bolj levo zanje ni nujno slabše. Bolj pristransko ni nujno boljše. O tem, kako interpretirati to razliko, bi se dalo veliko napisati. Vsekakor slika kaže, da za mnoge desne ni dovolj, da je medij desen, da bi mu dali visoko oceno kakovosti.

Druga mogoča interpretacija bi se naslonila na Haidtovo teorijo moralnih temeljev. Haidt pravi, da desni bolje razumejo leve kot obratno, in sicer zaradi različno močne naslonitve na moralne temelje. Levi nimajo občutka za nekatere moralne temelje, ki se zrcalijo skozi prispevke v desnih medijih in jih zato težje ocenjujejo (več). Desni ne samo da imajo občutek za leve moralne temelje, v slovenski medijski krajini so stalno izpostavljeni levim medijem. Levi se morajo do desnih medijev posebej potruditi.

Dvosmernost

V naši državi bi se boljše razumeli, če bi bil pretok informacij prek medijev bolj dvosmeren. Če bi tudi "levi" spremljali "desne" medije. In če bi se "naši" mediji "njim" zdeli boljši. Prvo lahko uredi medijski potrošnik, drugo pa ustvarjalci medijev. Družabna omrežja in delitvena distribucija novic jih žal silijo v nasprotno smer: ne biti bolj všeč drugim, ampak biti bolj všeč svojim.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.

Sorodne vsebine

Komentarji

7
  • Zgodovinar_69 / 20.02.2017. ob 21:43

    Bravo!!! Ampak če se navežem na Mazzinijevo kolumno, tisti, ki bi morali to prebrati, tega ne bodo storili. Ker so avtorja že popredalčkali.

  • bezo / 21.02.2017. ob 06:53

    Druga razlaga za razliko med sliko 4 in 5 je, da celo desni, čistih strankarskih medijev kot sta Demokracija in Nova24TV, ne morejo označiti za kvalitetne. Če se ne upošteva teh dveh, tudi slika 4 degenerira v premico. In ni potrebno iskati razlage v nekih moralnih superiornostih desnih

  • željudin / 21.02.2017. ob 08:49

    levica je že zafurala jugoslavijo. zdaj bo še slovenijo. the rest is history...

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano