Bralec ima sina Marka, bralka pa fanta Markota. Imata prav?

Naša bralca zanima, kako pravilno sklanjati imeni Marko in Mark. Spomnita se, da so nas v šoli učili, da se ime Marko sklanja Marka, Marku, Marka, pri Marku, z Markom, vendar ju skrbi dvoumnost, saj tako sklanjamo tudi ime Mark.

Kraljevič Marko, kot ga je upodobila slikarka Mina Karadžić.
Kraljevič Marko, kot ga je upodobila slikarka Mina Karadžić. Foto: Mina Karadžić, Wikimedia Commons

Mark in Marko

Sklanjatev obeh imen je enaka, pa čeprav se imeni razločujeta. Sin Mark ima prijatelja Marka (Marko) in mi vedno pravi, da je bil pri Markotu, Marko pa doma reče, da je bil pri Marku. Seveda Mark, ko pravi, da je pri Markotu, greši, pa vendarle ima prav po svoje. Ime Marko vsebuje črko o, ki je Mark nima, pri sklanjanju Marko sklanjamo enako, kot da bi bilo njegovo ime Mark, pa vendarle ni Mark, temveč Marko.

Dve različni imeni ne moreta imeti enake sklanjatve, ni logično in tako dam prav sinu (čeprav vem, da slovnično ni prav), ko pravi, da je pri Markotu.

Marko se mora sklanjati drugače, ker ni Mark.

LP

 

Živjo!

Imam vprašanje s sklanjanjem imena Marko. In sicer spomnim se iz šolskih dni, ko nam je profesorica striktno rekla, da je Marko-Marka, ne Marko-Markota ...

Ker je moj fant Marko, to sklanjatev seveda veliko uporabljam in vedno uporabim drugo verzijo – Markota, saj se mi zdi bolj smiselna, ker me sklanjatev Marko-Marka moti, saj se mi bolj sliši, kot da je moj fant Mark, ne Marko. Tako da bi rada končno izvedela, kaj je sedaj prav, ker vem, da se slovnica s časom tudi malo "posodablja". :)

Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Špela

V slovenščini osebnih imen, ki se končajo na -o, v knjižnem jeziku med sklanjanjem ne podaljšujemo s t. To seveda ne velja le za ime Marko, ampak tudi za druga osebna imena na -o, na primer Božo, Niko, Silvo, Sašo, Hugo …

V Slovenskem pravopisu sta nepravilno sklanjanje in napačen svojilni pridevnik označena s krožcem:

Márko -a, -ta m, oseb. i. (á) Márkov -a -o, -tov -a -o (á)

Sklanjanje imena Marko s podaljšavo t je torej neknjižno, kar pa ne pomeni, da ga ne smemo uporabljati v pogovornih in neformalnih položajih, še posebej če se s tem izognemo dvoumnosti. Naš bralec ne dela nič narobe, če v pogovoru sina ne popravi, češ da je bil na obisku pri Marku, ne Markotu, ob tem naj ga le opomni, da ima knjižni jezik drugačne zakonitosti.

Enako lahko odgovorimo bralki Špeli. Slovnična pravila se niso spremenila oz. posodobila, kot pravi sama, tako da ima v knjižnem jeziku še vedno fanta Marka. Kljub temu se lahko v vsakdanji komunikaciji obrača na Markota, pa je ne bo nihče za ušesa. 

Kako ime Marko sklanjajo Prekmurci? 

Za mnenje o tej temi smo se obrnili na še enega Marka, in sicer Marka Snoja, jezikoslovca, zaposlenega na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Marko Snoj je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Marko Snoj je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Foto: Alenka Snoj, Wikimedia Commons

Takole nam je pojasnil, zakaj Markota ne bomo našli v knjižnem jeziku:

"Sklanjanja s podaljšavo ne moremo označiti zgolj kot pogovorno, saj podaljšava s t ni lastna vsem pokrajinskim pogovornim različicam slovenščine. V Prekmurju imena tipa Marko podaljšujejo z j in ne t, del Štajerske pa podaljšave sploh nima in torej sklanjajo tako kot v knjižnem jeziku. Podobno je v nekaterih severnoprimorskih govorih. Vztrajanje pri knjižnosti sklanjatve Marko -a ima torej globlje razloge, saj bi z vpeljavo podaljšave t tudi v knjižnem jeziku mnoge govorce iz neosrednjih delov Slovenije silili govoriti po kranjsko.

Dejstvo, da iz neimenovalniških oblik ni enoznačno predvidljiva imenovalniška, nima moči argumenta, saj je tako v zares mnogih primerih. Kakšen je imenovalnik k rodilniku Saša Kranjca? Rojstno ime je lahko Sašo, Saša ali Saš, priimek pa Kranjec, Kranjc ali Kranjac – možnosti je torej kar devet. Da bi jih skrčili na tri, samo na tiste, ki so v zvezi s priimkom, menda ne bomo uporabljali rodilnika Saša le ob imenovalniku Saš, preostala dva pa bi pisali in govorili Sašota oz. Sašata. Še huje je pri krajevnoimenskih družinah. Pridevnik loški se lahko nanaša na Log, Loko ali Lož."

 


V rubriki Kako je prav? odgovarjamo na vprašanja o jezikovnih dilemah. Če ste opazili kak zanimiv zapis ali drug jezikovni pojav, če imate vprašanje o slovenskem jeziku in slovnici, vabljeni, da nam pišete na kakojeprav@tsmedia.si. 

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano