Senčar predstavil prioritete Slovenije na čelu EU

Na tradicionalnem zajtrku za novinarje in druge predstavnike civilne družbe, ki ga je pripravil bruseljski inštitut European Policy Centre (EPC) je Senčar izpostavil ratifikacijo nove pogodbe EU, novi triletni cikel lizbonske strategije, energetsko-klimatski sveženj, Zahodni Balkan in medkulturni dialog pa tudi brezhibno delovanje "bruseljskega stroja".

"Izziv pred nami je ogromen, vendar smo se na soočenje z njim pripravljali "

"Slovenija bo predsedovanje Svetu EU prevzela prvič in kot prva med najmlajšimi državami članicami," je poudaril Senčar. "Izziv pred nami je ogromen, vendar smo se na soočenje z njim pripravljali - z navdušenjem in ambicijo - od začetka leta 2005," je dejal. "Velika prednost Slovenije je sodelovanje v predsedujočem triu skupaj z Nemčijo in Portugalsko," je menil.

Na mizi je več kot petsto dosjejev. Slovenija bo posebno pozornost namenila predvsem že naštetim, med katerimi je Senčar še posebej poudaril energetsko-klimatski paket. "Glede na zaveze v marcu in glede na časovnico, ki ni čisto odvisna od nas, ne moreš nič drugega, kot da si ambiciozen in hkrati previden," je pojasnil po tradicionalnem zajtrku.

Kosovo je velik izziv in odgovornost

"Res velika stvar bo tudi Kosovo," je dejal veleposlanik in izpostavil pomen enotnosti EU do tega vprašanja. Kosovo je "velik izziv in odgovornost" za EU, je dejal. "Doseči in ohraniti enotnost - to bo prva prioriteta Slovenije," je poudaril.

Reformna pogodba je dober kompromis

Predsedovanje bomo prevzeli kmalu po podpisu nove, reformne pogodbe EU, ki je "dober kompromis". Slovenija namerava biti "pozitiven zgled" in dokument ratificirati zgodaj, je povedal. Cilj EU je sicer pogodbo ratificirati dovolj zgodaj, da bo lahko začela veljati pred volitvami v Evropski parlament junija 2009.

Ena od prioritet je tudi prihodnost Zahodnega Balkana

"Visoko na seznamu prioritet je tudi prihodnost Zahodnega Balkana", je poudaril Senčar. Veleposlanik je ob tem povzel sporočilo solunskih sklepov: "Prihodnost Balkana je v EU." "To je tisto, za kar gre pri vsem skupaj," je poudaril. Državam je treba pokazati, da je njihova evropska perspektiva resnična in dosegljiva, je poudaril in se ob tem skliceval tudi na pismo o spodbudi državam Zahodnega Balkana, ki ga je predsednik slovenske vlade Janez Janša septembra poslal evropskim voditeljem.

Slovensko predsedstvo namerava spomladi pripraviti veliko razpravo o Zahodnem Balkanu, katere vrhunec naj bi bilo neformalno srečanje ministrov EU in Zahodnega Balkana konec marca. Pred tem srečanjem bo Evropska komisija objavila sporočilo o sedanjem stanju in smernicah za naprej, je povedal Senčar.

Slovenija podpira nadaljnje širitve EU

"Slovenija verjame, da bi meje EU morale ostati odprte in zato močno podpira nadaljnje širitve EU," je še poudaril veleposlanik. Hrvaška bi lahko med slovenskim predsedovanjem zaprla nekatera poglavja, je dejal. Med slovenskim predsedovanjem bosta pripravljena pridružitvena sveta, s Hrvaško aprila in s Turčijo maja, pridružitveni konferenci z obema državama pa aprila in junija.

Senčar je med prioritetami izpostavil tudi medkulturni dialog. To ni slovenska prednostna tema le zato, ker je leto 2008 leto medkulturnega dialoga. Že sam obstoj Slovenije kot suverene države je jasen dokaz za to, da je medkulturni dialog pomemben, je menil. "Pokazati želimo, da sta dialog in priznavanje - ne vojna z drugimi kulturami - tisto, kar zagotavlja blaginjo in socialno kohezijo," je poudaril.

Predsedovanje EU je test za zrelost države

Veleposlanik je na kratko orisal tudi urnik pomembnejših sestankov med slovenskim predsedovanjem. Zgodila se bosta dva Evropska sveta, marca in junija, oba v Bruslju, najverjetneje bo 33 formalnih ministrskih zasedanj v Bruslju in Luksemburgu, enajst neformalnih ministrskih srečanj v Sloveniji in eno v Bruslju, najmanj tri ministrske konference, dve v Sloveniji. Poleg tega bo še približno 130 drugih srečanj v Sloveniji pod ministrsko ravnijo.

Predsedovanje EU bo "test za zrelost države", je ob predstavitvi veleposlanika uvodoma povedala predstavnica organizatorja zajtrka, bruseljskega inštituta EPC. Morda je to tudi čas, da države, ki so se EU pridružile v zadnjih letih, končno nehamo imenovati "nove članice", je poudarila.