Torek, 13. 6. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Sinova Dušana Šešoka podrejenim v Iskri: Midva sva Messi in Ronaldo, vi druga liga
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
50
Slabo vodenje. Nerealno zastavljeni načrti in nato iskanje grešnega kozla. Grožnje z odpuščanjem. Poniževanje in nenehni konflikti. To je očitno postalo vsakdan zaposlenih v Iskri, nekdanjem industrijskem velikanu, ki je zdaj tudi v poslovanju dosegel dno.
Iskra je v lanskem letu dosegla najslabše rezultate poslovanja, odkar jo je pred desetimi leti prevzel Dušan Šešok z ekipo najožjih sodelavcev.
To je bilo sploh prvo leto, ko so bile vse niti upravljanja v Iskri v rokah Klemna in Matije Šešoka. Dolgoletni predsednik uprave in večinski lastnik družbe se je namreč pred časom odločil, da bo operativno vodenje v družbi začel prepuščati sinovoma.
V Iskro sta prišla brez izkušenj pri vodenju velikih gospodarskih sistemov. Dolgo časa sta se ukvarjala z davčnim svetovanjem, ko je zmanjkalo strank, pa sta začela očetu svetovati pri optimizaciji poslovanja Iskre in spomladi 2015 tudi uradno prevzela vodenje družbe z več kot tisoč zaposlenimi.
Ko za 47 milijonov evrov zgrešiš načrte
Za lani sta Klemen in Matija Šešok ambiciozno napovedovala 120-milijonsko prodajo in pet milijonov evrov dobička, največ doslej. Njuni načrti se niso uresničili.
Prodaja Iskre je strmoglavila za 16 odstotkov na 73 milijonov evrov, ob tem pa je družba ustvarila le 400 tisoč evrov čistega dobička. Če ne bi tik pred koncem leta z mariborsko občino sklenili sedemmilijonske poravnave zaradi radarjev, bi Iskra po naših informacijah poslovala celo z izgubo, prvo po 20 letih.
Kot je znano, je Iskra proti mariborski občini leta 2014 vložila 12,8-milijonsko tožbo zaradi pretrganja pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, ki jo je z Iskro sklenil nekdanji župan Franc Kangler. Iskra bi v Mariboru postavila množico radarjev, v zameno pa bi se v njeno blagajno stekale kazni za prehitro vožnjo in vožnjo skozi rdečo luč.
Zaradi spornega posla z Iskro je moral Kangler sesti na zatožno klop, v Mariboru so izbruhnili množični protesti, ki so ga konec leta 2012 prisilili v odstop s položaja.
Preberite še:
Razkrivamo: koliko denarja Iskre je Dušan Šešok porabil za izplačilo nekdanjega sodelavca
Šešok bi se z denarjem Iskre rešil milijonskih tožb
Denarni tok močno upadel
Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko denarja ostane za nove naložbe in poplačilo dolgov, je v Iskri v lanskem letu dosegel eno od najnižjih ravni doslej. Kljub občutno nižjim stroškom dela je znašal nekaj manj kot deset milijonov evrov.
Iskra je imela konec lanskega leta za okoli 30 milijonov evrov finančnih obveznosti do bank. To je kar 12 milijonov evrov v primerjavi z letom pred tem, vendar je v vmesnem obdobju pridobila šestmilijonsko posojilo ene od družb v skupini.
"Letalo vozijo stevardese"
Kaj je razlog za tako visok upad prodaje, ni znano. Iskra še ni objavila letnega poročila za lansko leto. Matija Šešok po več kot tednu dni na naša vprašanja ni odgovoril.
Več zaposlenih, ki še delajo v Iskri ali so jo morali zapustiti, pa zatrjuje, da sta med glavnimi razlogi slabo vodenje in veliko nezadovoljstvo zaradi slabega ravnanja z zaposlenimi.
"V letalu imamo pilota, vendar letalo v resnici vozijo stevardese," je stanje v Iskri opisal eden od sogovornikov, ki ni želel biti imenovan. Vodje oddelkov so deležni zaničevanja, nerealnih zahtev in navodil po odpuščanju podrejenih. "V družbi je prisoten strah. Rezultat sta pasivnost in ustrežljivost."
Iskro so v zadnjem letu in pol zapustili številni zaposleni, tudi na vodilnih položajih. Veliko jih je odšlo samih, precej je bilo tudi viškov in so dobili odpoved delovnega razmerja. Število zaposlenih v Iskri se je v lanskem letu zmanjšalo s 1.095 na nekaj več kot tisoč.
Že v obdobju Dušana Šešoka "aroganca in skupinski mobing"
Tudi Dušan Šešok je bil vse prej kot zgled pri ravnanju z zaposlenimi.
Odpuščanje, začasno neizplačevanje dela plač in zaračunavanje parkirnine pred tovarno Iskre so bili v preteklosti le nekateri razlogi, da so ga sindikalisti obtoževali "skupinskega mobinga in arogance". "Naj delajo za 400 evrov bruto. Naj se dokazujejo," jim je ob neki priložnosti dejal Šešok.
Na Dušana Šešoka so v preteklosti leteli številni očitki o njegovem slabem ravnanju z zaposlenimi.
Kljub temu mu njegovi (nekdanji) sodelavci priznavajo, da je imel nos za posel. Da se je bil sposoben dogovoriti za več deset milijonov evrov vredno pogodbo. Da je poslušal nasvete in pripombe podrejenih in je tudi spremenil mnenje, če je bilo to v dobro Iskre.
Kot kaže, sta njegova sinova podedovala zgolj slab način dela s podrejenimi, ne pa tudi sposobnosti za uspešno vodenje družbe in premagovanje izzivov v vse bolj zahtevni in konkurenčni elektroindustriji.
Merili na dobiček, ustvarili izgubo
Največji konflikt v Iskri je izbruhnil v začetku lanskega leta. To je bilo v obdobju, ko se je družba z bankami dogovarjala o znižanju obrestne mere na posojila. Tudi tista, ki so jih menedžerji najeli za financiranje prevzema in jih pozneje prenesli na družbo.
Iskra bi morala tedaj po napovedih poslovati z visokim dobičkom, vendar je bila realnost drugačna. V prvih dveh mesecih je namreč ustvarila kar 1,4 milijona evrov izgube. Na enem od februarskih kolegijev je zato Klemen Šešok dalj časa preklinjal in prisotnim pripisoval krivdo za slabe rezultate. "Konec je luksuza v Iskri," jim je pridigal.
"Zdaj je digitalna doba, mi smo pa še analogni." Od prisotnih je zahteval višjo prodajo. Navrgel jim je tudi, da so druga liga, medtem ko sta onadva Messi in Ronaldo.
V marčevske rezultate so nato skladno z računovodskimi standardi vključili še določene bodoče prihodke in pod črto v prvem četrtletju poslovali z dobičkom.
Preberite še:
Delavci Iskre grozijo s stavko
Zaradi oškodovanja Iskre bo Godec tožil družino Šešok
V Semiču grozili s stavko
Da veliko nezadovoljstvo vlada tudi v tovarni kondenzatorjev Iskra v Semiču, kjer je okoli 450 zaposlenih, smo že poročali. Čeprav imajo dovolj naročil in stroji delajo s polno paro, je vodstvo Iskre dolgo časa zavračalo zahteve sindikata po spoštovanju zakonodaje.
Zaposleni v Semiču so zagrozili z opozorilno stavko.
Niso dobivali dodatkov, ki jim pripadajo po zakonu ali kolektivni pogodbi. Kar okoli 70 odstotkov delavcev prejema plačo, ki je tik nad minimalno. Na razočaranje številnih niso prejeli božičnice. Zaradi zamrznitve plač naj bi zaposleni v režiji dobivali tudi 30 odstotkov nižje plače kot pred desetletjem.
Vodstvo Iskre se je na pozive sindikata odzivalo z besedami, da Iskra denarja nima in da poslovna enota v Semiču posluje z izgubo. Izrečene so bile tudi napovedi o zaprtju tovarne v Semiču. Zato so, kot smo razkrili, v Semiču zagrozili z opozorilno stavko. Naposled je vodstvo Iskre popustilo in obljubilo izpolnitev manjšega dela zahtev.
Hoteli skriti, komu izplačujejo visoke zneske
Kaj se je dogajalo v Iskri v zadnjem letu dni in pol, ko se je zgodila menjava vodstva, odstira tožba, ki jo je proti Iskri zaradi nezakonite odpovedi vložil eden od zaposlenih.
Vse se je začelo v začetku letu 2015, ko jim je podjetje Taxgroup v lasti bratov Šešok na vsak način želelo pomagati pri davčnih in drugih poslih. Ko je za finance skrbel Jože Godec, jih je vztrajno zavračal, saj je menil, da so za to sposobni skrbeti sami. Zahteve in pritiski so postajali vse večje, dokler ni Dušan Šešok aprila 2015 kot večinski lastnik Godca razrešil.
Po tistem so začeli zaposleni v Taxgroup opravljati vse več nalog za Iskro in ji pošiljati vse višje račune, ki presegajo 150 tisoč evrov na leto. Kot smo poročali, je Godec opozarjal, da je veliko storitev, ki jih Šešoki opravijo za Iskro, nepotrebnih, svetovalne ure predrage, ob tem naj bi zaračunali več ur od resnično opravljenih.
Nekdanji zaposleni v tožbi navaja, da je Klemen Šešok poleti 2015 odgovornim v Iskri naročil, naj v računalniškem sistemu izbrišejo Taxgroup oziroma naj pod njegovo šifro vpišejo drugo ime, tako da ljudje ne bodo vedeli, komu se izplačujejo visoki zneski. Ker to ni dovoljeno, naj bi račune skladno s predpisi arhivirali zgolj v papirni obliki.
Različna navodila od nadrejenih
Nekdanji zaposleni v tožbi opozarja tudi, da je bilo v obdobju, ko je Dušan Šešok vajeti v Iskri prepuščal sinovoma, težko ustreči nadrejenim, saj je od njih nenehno dobival nasprotujoča si navodila. Ko je poslušal Dušana Šešoka, jih je slišal od Klemna Šešoka in obratno.
Tako mu je Dušan Šešok marca lani, zadnji dan pred obračunom plač, naročil, naj mu za zadnjih pet let izplača vse, kar mu še pripada, vsega skupaj okoli 100 tisoč evrov bruto. O tem pa naj obvesti njegova sinova šele po tem, ko bo prepozno za preklic izplačila.
Klemen in Matija Šešok sta kljub temu izvedela za očetovo namero in ga prepričala, naj tega ne naredi. To bi namreč povzročilo val nezadovoljstva pri ljudeh, ki so imeli za 10 ali 20 odstotkov znižane plače. Zato se je zgodil preklic poračuna plač.
Skokovita rast, preplačila in skeniranje za 100 evrov na uro
To so potrdili tudi revizorji Ernst & Young, ki so lani na Godčevo pobudo preverjali posle Iskre s podjetji v lasti družine Šešok. Ugotovili so, da vodje oddelkov v Iskri nikoli niso pregledali ali potrdili števila opravljenih ur in računov Taxgroupa. Ta je, kot smo razkrili, samo v letu 2015 na račun Iskre zaslužil več kot milijon evrov.
Posebna revizija je razkrila tudi:
- da zaposleni v Taxgroupu za Iskro opravljajo storitve pravnega svetovanja in druge storitve, za kar zaračunavajo enotno ceno 100 evrov na uro. V Iskri toliko plačujejo celo administrativno pomoč, kot so storitve skeniranja;
- število ur, ki jih mesečno opravijo za Iskro, skokovito raste;
- ko je bil finančni direktor Godec, so v Iskri skoraj vsak mesec reklamirali račune zaradi prevelikega števila zaračunanih ur. Tega je bilo v grobem za od 10 do 15 odstotkov. Po Godčevem odhodu reklamacij ni bilo več;
- v nekaterih primerih se je zgodilo, da so v Taxgroupu namesto nižjega pavšalnega dnevnega zneska zaračunali dejansko opravljene ure in je bil račun zaradi tega še enkrat višji;
- Iskra plačuje za različne stroške družbe Šešok.
Po koncu revizije je Matija Šešok vse očitke zavrnil. Poudaril je, da revizorji Ernst & Young niso ugotovili, da bi uprava Iskre oškodovala družbo. Nasprotno. Taxgroup je opravil posle, ki so Iskri prinesli več kot 20 milijonov evrov pozitivnih finančnih učinkov, je zatrdil.
Sedem milijonov evrov za umik tožb
Ali je bila Iskra v milijonskih svetovalnih poslih s podjetji družine Šešok oškodovana, očitno nikoli ne bo znano.
Po tem ko je Godec na podlagi izsledkov revizije vložil odškodninske tožbe, razčiščevanje sumov nepravilnosti pa bi se moralo preseliti na sodišče, je družina Šešok popustila in se odločila, da bo Godca izplačala iz lastništva Iskre.
Njegov 41-odstotni delež je odkupil Taxgroup, po dostopnih informacijah je Godec zanj prejel 6,7 milijona evrov kupnine. Že pred tem so se dogovorili za izplačilo preteklih dividend. Iskra je morala Godcu izplačati skoraj milijon evrov bruto.
V zameno za odkup delnic Iskre je Godec umaknil tožbe, ki jih je vložil proti Iskri oziroma družini Šešok.
V zadnjem mesecu dni je Taxgroup odkupil še preostale delnice Iskre, ki so bile v rokah ducata malih delničarjev. Zdaj sta edina lastnika Iskre Dušan Šešok in Taxgroup.
Za komentar na vse navedene očitke smo se obrnili na Iskro, vendar odgovora nismo prejeli.
50