Razkrivamo, kako so nekdanjega gradbenega velikana rešili pred stečajem

Podjetje ZIL inženiring je nekoč vladalo Ljubljani. Dobri odnosi z občinskimi veljaki in drugimi odločevalci so mu prinesli posel na vseh največjih gradbenih projektih.

Podjetje ZIL Inženiring je sodelovalo pri gradnji garažne hiše Kozolec v prestolnici.

Podjetje ZIL Inženiring je sodelovalo pri gradnji garažne hiše Kozolec v prestolnici. Foto: Bor Slana

Podjetje, ki se ukvarja z gradbenim inženiringom, je pomagalo zgraditi tirno vzpenjačo na Ljubljanski grad, opravili so nadzor nad gradnjo 135 milijonov evrov vrednega predora Šentvid, inženiring in strokovni nadzor pa so izvedli tudi pri gradnji stanovanjsko-poslovnega naselja Župančičeva jama.

Nestor Mankoč, prvi mož podjetja ZIL Inženiring Nestor Mankoč, prvi mož podjetja ZIL Inženiring Foto: STA Njegov prvi mož Nestor Mankoč je imel v devetdesetih let skupno podjetje z Igorjem Jurančičem, ki je pozneje postal načelnik oddelka za urbanizem na ljubljanski občini.

Na vrhuncu leta 2000 je ZIL inženiring ustvaril za več kot 12 milijonov evrov prihodkov in okoli 700 tisoč evrov čistega dobička.

Gradili lastne projekte in nasedli

Danes je ZIL inženiring na kolenih. Prezadolženost, tožbe v skupni vrednosti več milijonov evrov in pomanjkanje likvidnih sredstev je podjetje z več kot 30 zaposlenimi pripeljalo na rob stečaja.

Pred krizo se je namreč lotilo gradnje več stanovanjskih sosesk z nekaj sto stanovanji. Najpomembnejši so bili Nove Stožice, Mali Grad v Kamniku, stolpiči Črnuče, vile Hrušica, stanovanjsko naselje v Podutiku, Nove Koseze … V njih so vložili nekaj deset milijonov evrov sredstev, zaradi zamrtja nepremičninskega trga pa so zašli v finančne težave.

Izgubili so tudi tako imenovani rešilni posel, gradnjo parkirne hiše Kozolec II. Ljubljanska občina je namreč zaradi nespoštovanja dogovorjenih rokov in neplačevanja podizvajalcev enostransko odpovedala pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.

Prodali hotel Tartini …

Še preden bi januarja letos odločali o predlogu za začetek stečaja, so v ZIL inženiringu očitno našli rešitev. Z upniki so se dogovorili o prodaji večine premoženja.

Ostali so brez znamenitega hotela Tartini, ki se nahaja v središču Pirana. Kupilo ga je podjetje Impaktum, ki ga obvladuje družina Ažman z Bleda. Njegov direktor je Miha Ažman, ki je dolgo časa vodil podružnico BMW v Sloveniji.

Kot smo izvedeli, pa je bila prodaja hotela Tartini del mnogo večjega posla, ki naj bi ZIL inženiring rešil pred bankrotom in mu omogočil, da se posveti izključno inženiringu.

NEKATERI PROJEKTI PODJETJA ZIL INŽENIRING

 

Mali Grad v Kamniku

 

Stanovanjsko poslovna soseska BS4/2 Stožice

 

Nove Koseze na Podutiški cesti

 

Vila Rožna dolina

… in stanovanjske bloke v Ljubljani in Novem mestu 

Ažman se je namreč konec lanskega leta prijavil na javni razpis Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in odkupil za več kot 12,5 milijona evrov terjatev do ZIL inženiringa. S tem je postal največji upnik podjetja in njegovo usodo vzel v svoje roke.

Posel je financiral deloma z lastnimi viri in deloma z bančnim posojilom. Pri Addiko Bank (nekdanja banka Hypo) je najel dva milijona evrov vredno posojilo po 2,45-odstotni obrestni meri, ki zapade leta 2027.

DUTB je prodala terjatve do ZIL Inženiringa. DUTB je prodala terjatve do ZIL Inženiringa. Foto: Bor Slana Po nakupu terjatve od DUTB so se obrnili na ZIL inženiring in se z njimi začeli pogovarjati o načinu odplačila dolga, je za Siol.net pojasnil Ažman. Dogovorili so se, da bo Impaktum prevzel določeno premoženje in s tem unovčil del terjatev.

Tako je ZIL inženiring poleg hotela Tartini ostal tudi brez:

  • stanovanjskega bloka na Rakovski ulici v Novem mestu, 
  • stanovanjskega bloka na Podutiški cesti v ljubljanskih Kosezah,
  • pozidanega zemljišča v Rožni dolini, na katerem naj bi zrasla luksuzna vila,
  • velikega parkirišča v Dravljah, neposredno ob avtohiši A-Cosmos, in
  • skoraj 4000 kvadratnih metrov velikega kmetijskega zemljišča pred Kamnikom.

Dars in direkcija za ceste stabilen vir poslov

ZIL inženiring danes ustvarja le delček prihodkov iz zlatega obdobja slovenskega gradbeništva. V letu 2015 je imelo manj kot dva milijona evrov letnih prihodkov.

Dars Foto: Matej Povše Skoraj polovica tega, kar okoli 850 tisoč evrov, je zaslužilo s posli za državni Dars in direkcijo za ceste na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Tolikšen obseg poslov so imeli tako v letu 2015 kot v lanskem letu.

Ob tem spomnimo, da se je v podjetju leta 2010 kot vodja področja nizkih gradenj zaposlil Janez Božič, ki je pred tem vodil državni Dars.

Ažman: nobenega skritega dogovora z družino Mankoč

Ob tem velja opozoriti, da sta (bili) družina Mankoč, ki je prodala nepremičnine, in družina Ažman, ki jih je odkupila, nekdaj tesno poslovno povezani.

Miha Ažman je namreč v obdobju od 2006 do 2012 vodil slovensko podružnico BMW, družina Mankoč pa ima poleg ZIL inženiringa v lasti avtohišo A-Cosmos, ki je pooblaščeni prodajalec in serviser vozil ter motornih koles BMW.

Ažman zatrjuje, da z družino Mankoč osebni ni povezan in da je A-Cosmos obravnaval tako kot vse druge poslovne partnerje. Zanikal je, da bi jim z odkupom terjatev in sedaj še premoženja ZIL inženiringa pomagal iz finančnih težav. ZIL inženiring tudi ne bo sodeloval pri projektih, ki so jih odkupili, saj imajo lastna inženirska znanja.

"Z družino Ažman nimam nobenih odnosov," je prav tako zagotovil Nestor Mankoč.

Hotel Tartini v Piranu, ki ga je kupilo podjetje v lasti Mihe Ažmana

BMW in vezani posli z državo

Kljub temu velja spomniti na afero iz leta 2010, ko je BMW pod vodstvom Ažmana hotel vladi Boruta Pahorja donirati 100 novih limuzin BMW serije pet. Šlo je za vezan dogovor, saj naj bi denar, ki bi ga vlada prihranila, porabila za gradnjo sončnih elektrarn na strehah javnih stavb.

Idejni oče dogovora je bil Jure Leben, tedaj uslužbenec vladne službe za podnebne spremembe. Njegova soproga je bila sicer hčerka tedanjega člana uprave A-Cosmosa. Zaradi medijske odmevnosti je posel na koncu padel v vodo.

Leben je danes državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, kamor ga je imenovala vlada Mira Cerarja. In to po tem, ko je leta 2014 moral odstopiti s položaja zaradi razkritja, da se je neupravičeno predstavljal kot magister znanosti.

To sicer ni bil edini vezan posel. BMW je v času Ažmana podobnega sklenil z državno Adrio Airways. Leta 2008 je z njenim predsednikom Tadejem Tufkom (oba sta bila člana združenja Yes) sklenil pogodbo o oglaševanju BMW-ja na trupu enega Adriinih letal in revijah v letalu. Večino posla je BMW plačal s kompenzacijo v obliki 15 minijev.

Komentarji

6
  • Anna. / 18.04.2017. ob 10:14

    Dr. Brecelj je na javni TV odkrito povedal, kako to poteka. Ko je nastopila vlada JJ je pričakoval resne ukrepe, glede na velike besede in, da se bo v zvezi z Onko res, kaj spremenilo. Takrat se ke oglasil v kabinetu J.Janše in naivno pričakoval, da se bodo lumparije prenehale. Nič se ni spremenilo. Samo denar se je iz levih žepov preselil v desne žepe. Se še spomnite, kako sta se Zidar in Kuković zibala na zibalki.

  • niagara1 / 18.04.2017. ob 14:21

    Najbolsa ivesticija Slovenije ; da zgradijo umetni goli otok,za vse tiste,ki kradejo,golfajo ponevirjajo,kje pa so sindikati,pa delavci ,da pustijo,da se to dogaja,v demokraticni drzavi na racun delavcev.

  • lukas911 / 18.04.2017. ob 06:44

    Ponovno super barabija.vsi ki kradejo slej ali prej pridejo v vlado dalahko potem skrijejo svoje lumparije.saj jih vlada z predsednikom premierjem invsemi ministri podpira,kre imajo vsi mstne lase ,toliko d lahko prodajajo se olje ,nam butastim slovencem

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.