Ponedeljek, 31. 7. 2017, 19.01
7 let, 3 mesece
Prihaja ura resnice za Mercator v Agrokorjevem breznu
Napovedana vrnitev Mercatorja na trg Bosne in Hercegovine bo očitno točka, na kateri se bo videlo, ali bo Ante Ramljak, izredni pooblaščenec za vodenje Agrokorja, težave hrvaškega koncerna reševal tudi na plečih največjega slovenskega trgovca.
Po naših informacijah je uprava Mercatorja pod vodstvom Tomislava Čizmića pred dnevi na Agrokor poslala predlog, v katerem je opredelila, pod kakšnimi pogoji bo prevzela Konzumovo poslovanje na bosanskem trgu.
Mercator noče prevzeti obveznosti Konzuma
Kot smo že poročali, gre za načrt, po katerem bi največji slovenski trgovec ponovno prevzel prodajalne Agrokorjevih trgovskih verig Konzum in Velpro. Toda v Mercatorju se prevzema velike večine trgovin na način, kot naj bi to želel Ramljak, otepajo iz dveh razlogov:
- Te so v bistveno slabšem položaju kot leta 2014, ko jih je prevzel Konzum. Zaradi etnično pogojene averzije, ki jo je sprožil prihod hrvaškega trgovca v dele BiH z večinskim srbskim in bošnjaškim prebivalstvom, je namreč prodaja močno padla. Več o tem v nadaljevanju.
- Mercator bi moral skupaj s trgovinami prevzeti tudi obveznosti Konzuma do lokalnih dobaviteljev, čemur nasprotujejo banke upnice Mercatorja.
Čeprav so v Mercatorju razmišljali celo o opustitvi načrta, so v zadnjih tednih pripravili predlog vrnitve v BiH. Ta po nekaterih informacijah vsebuje več varovalk, namenjenih zavarovanju Mercatorjevih interesov.
Preberite še:
-> Ramljakov udarec: Mercator prehaja pod Lex Agrokor
-> Kdo bo lastnik Mercatorja? Zadnjo besedo imajo Hrvati. #video
-> V Agrokorju spoznali Todorićevo zmoto
Ali bo Ante Ramljak, izredni pooblaščenec za vodenje Agrokorja, težave hrvaškega koncerna reševal tudi na plečih Mercatorja?
Pod Mercatorjevo blagovno znamko 83 dodatnih trgovin
Slovenski trgovec naj bi tako v BiH zgolj prevzel dejavnost približno 83 trgovin, ne pa tudi zapadlih obveznosti do tamkajšnjih dobaviteljev, ki so že nekaj časa tudi pomembno politično vprašanje med Hrvaško in BiH. S predlogom bi v Mercatorju prekinili tudi vsa najemna razmerja s Konzumom za trgovine v tej državi.
Te informacije so za Siol.net potrdili tudi v Mercatorju. Del trgovin so pripravljeni prevzeti, a le pod določenimi pogoji.
"Pogoje smo utemeljili tudi na podlagi svojih preteklih izkušenj na tem trgu in na podlagi podrobnih analiz, ki smo jih opravili. Po scenariju, na katerega je Mercator pripravljen, gre za dogovor, po katerem Mercator ne prevzema obveznosti ali terjatev iz poslovanja Konzuma BiH, ampak ponovno vzpostavlja poslovanje," so zatrdili v Mercatorju.
Upniški odbor načrta ločitve še ni obravnaval
A zdaj naj bi se zapletlo. Kot smo neuradno izvedeli, Ramljak kljub drugačnim pričakovanjem predloga, ki so ga pripravili v Mercatorju, prejšnji teden ni uvrstil na dnevni red seje upniškega odbora. Nasprotovali naj bi mu tudi Ramljakovi zunanji svetovalci za prestrukturiranje.
Zakaj, uradno ni znano. Po nekaterih informacijah so razlog prav prej omenjene varovalke, ki naj bi zmotile Agrokorjeve upnike.
"Intenzivno si prizadevamo za uresničitev ločitve Konzuma in Mercatorja," pravijo v Agrokorju.
V hrvaškem koncernu so za Siol.net pojasnili, da so upniki o Mercatorjevi vrnitvi v BiH govorili na predzadnji seji začasnega upniškega odbora. "Takrat so člani prejeli informacijo o analizah in načrtih. Ko bo uprava dobila nove informacije, s katerimi mora seznaniti upniški odbor, bo ta tema spet uvrščena na dnevni red seje upniškega odbora," so dodali.
Na vprašanje, v kateri fazi je torej postopek ponovnega vstopa Mercatorja na bosanski trg, v Zagrebu odgovarjajo, da si intenzivno prizadevajo za uresničitev ločitve Konzuma in Mercatorja. O tem, kdaj naj bi bil ta proces končan, v Agrokorju nočejo govoriti, čeprav so še pred kratkim omenjali 1. september.
Bosna je največje žarišče znotraj koncerna
Padec prodaje in likvidnostne težave v Bosni veljajo za trenutno največje žarišče znotraj koncerna Agrokor, večje celo od težav njegove trgovske verige Konzum na Hrvaškem.
Kot je znano, je po prevzemu Mercatorja nekdanja Agrokorjeva uprava pod vodstvom Ivice Todorića leta 2014 prenesla trgovine v BiH pod okrilje Konzuma. Pred prevzemom je Mercator v tej državi zaposloval okoli 2.000 ljudi, po prevzemu le še dobrih 200. Skupaj je na bosanskem in hrvaškem trgu pod Konzum prešlo okoli sto trgovin.
Kmalu se je izkazalo, da je bil prenos trgovin na Konzumovo blagovno znamko napaka. Prodaja je namreč padla zaradi močnega nacionalnega pečata teh trgovin v državi, kjer so Hrvati kot eden od treh konstitutivnih narodov v slabih odnosih z večinskim bošnjaškim prebivalstvom.
Promet v trgovinah je strmoglavil
Če je imela Mercatorjeva trgovina leta 2014 približno 1,3 milijona evrov prihodkov, ima danes kot Konzum BiH povprečno dobrih 600 tisoč evrov prihodkov.
Krizo hrvaškega koncerna, ki je izbruhnila v začetku leta, so v Bosni dočakali s skupaj več kot pet tisoč zaposlenimi v tamkajšnjih Agrokorjevih družbah. Okoli 1.300 dobaviteljev z njimi ustvari pol milijarde evrov letnih prihodkov.
Po podatkih iz konca lanskega leta so vsem dobaviteljem v BiH Agrokorjeve družbe dolgovale 160 milijonov evrov, od tega domačim družbam 85 milijonov evrov. Glede na to, da je v vmesnem času Mercator trgovine Konzum oddajal v najem, je mogoče sklepati, da je iz naslova neplačanih najemnin med večjimi upniki Konzuma BiH tudi Mercator.
Razmere na tem trgu so se zaostrile junija. Okoli 50 dobaviteljev Konzuma, ki poslujejo tudi z njegovim bosanskim podjetjem, je v strahu za svoje poplačilo krenilo v intenzivne izterjave. To je povzročilo velike likvidnostne težave bosanske trgovske verige.
Ante Ramljak je v zadnjih treh mesecih opravil številne razgovore z najvišjimi političnimi predstavniki BiH. Nazadnje pretekli četrtek, ko se je na svetu ministrov BiH srečal s predstavniki oblasti in dobaviteljev.
Agrokor je pretekli teden javnost obvestil, da bo svoje bosansko podjetje za veleprodajo poslal v likvidacijo. Dolg, ki ga ima Velpro do dobaviteljev, bodo pred koncem postopka likvidacije prenesli na Konzum BiH in naj bi bil po zagotovilih uprave v celoti poplačan. Večina od 163 zaposlenih bo najverjetneje pristala na cesti, za nekatere pa bodo poskušali najti rešitev v okviru drugih Agrokorjevih podjetij v BiH.
Do konca julija bi morali Ledo, Jamnica in preostale Agrokorjeve družbe, ki kotirajo na zagrebški borzi, javno objaviti revidirano finančno poročilo za leto 2016. Sočasno bi morali objaviti tudi rezultate poslovanja za prvo polletje letošnjega leta. Toda, kot so v petek te družbe obvestile javnost, podatkov o poslovanju niti v podaljšanem roku še ne bodo objavile. Kot razlog so navedli zahtevno in obsežno delo revizorjev, ki niso končali svojega dela.
9