Četrtek, 25. 5. 2017, 14.33
6 let, 6 mesecev
V Agrokorju spoznali Todorićevo zmoto. Mercator se vrača ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,68
6
Izredni pooblaščenec za Agrokor Ante Ramljak je danes predstavil nov koncept maloprodaje Agrokorja. Ta je lahko dobra ali slaba novica za Mercator.
Napoveduje namreč vrnitev Mercatorja na bosanski trg, kjer naj bi slovenska trgovska družba ponovno prevzela prodajalne Agrokorjevih družb Konzum in Velpro. Dokončna odločitev, ki jo morata potrditi upravi Konzuma in Mercatorja, še ni sprejeta.
Na sestanku s svetom ministrov BiH sta bila prisotna tudi direktor Konzuma Tomislav Bagić in predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čižmić.
Ena največjih napak po prevzemu Mercatorja
Kot je znano, se je nekdanja Agrokorjeva uprava pod vodstvom Ivice Todorića po prevzemu Mercatorja leta 2014 odločila za prenos njegovih trgovin v Bosni in Hercegovini pod okrilje Konzuma.
Umik Mercatorja iz bosanskega trga se je izkazal za veliko napako Agrokorja. Zdaj jo poskuša popraviti novi prvi mož Agrokorja Ante Ramljak (desno).
Tako na Hrvaškem kot v BiH se je nekaj manj kot 100 Mercatorjevih trgovin preimenovalo v Konzum. Leta 2013, pred prevzemom, je Mercator v BiH zaposloval 2000 ljudi, po prevzemu pa le še 216. Vsi ti so prešli pod okrilje Konzuma.
Po tistem, ko naj bi prodaja Konzuma v BiH padla zaradi močnega nacionalnega pečata teh trgovin v državi, kjer so Hrvati eden od treh konstituivnih narodov, pri čemer niso v najboljših odnosih z večinskim bošnjaškim prebivalstvom Federacije, je novo vodstvo Agrokorja očitno sprevidelo napako.
Dobra novica morebitne Mercatorjeve vrnitve na bosanski trg je, da bi po daljšem obdobju krčenja poslovanja spet povečal obseg čistih prihodkov od prodaje in pridobil dodatne možnosti za izboljšanje poslovanja skupine.
V vmesnem času je sicer Mercator od Konzuma prejemal najemnino za trgovine, v katerih je prej sam posloval.
"Ruske banke bodo sodelovale z Agrokorjem"
Ruski veleposlanik Anvar Azimov je februarja letos, tik pred Agrokorjevim finančnim zlomom dejal, da ruske banke ne odobravajo novih posojil hrvaškemu koncernu in da pričakuje, da bo Agrokor izpolnil obveznosti. Ob današnjem srečanju društva hrvaško-ruskega prijateljstva v Zagrebu pa je bil v izjavi za hrvaški Index veliko bolj spravljiv.
Azimov je dejal, da nimajo nič proti lex Agrokor in spoštujejo vse odločitve hrvaške vlade. "Menim, da se bo nadaljevalo sodelovanje ruskih bank z Agrokorjem, ker je to v interesu ohranjanja stabilnosti, v prvi vrsti Republike Hrvaške," je dejal.
Preberite še:
Kako je Ivica Todorić želel poskrbeti zase in najožje sodelavce
Agrokorja ne bo več, pooblaščenec hrvaške države v Mercator
Manj prihodkov in odpuščanja
Slaba novica pa je, da bo Mercator verjetno dobil nazaj trgovine, ki so v bistveno slabšem položaju kot leta 2014. Čeprav naj bi Konzum in Velprom zadržala 40-odstotni delež v BiH, naj bi se vrednostno prodaja v tem času znižala za več deset odstotkov. Za koliko natančno, ni znano.
Novi predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić
Konzum je samo letos odpustil 400 zaposlenih v Mostarju in 90 v Tuzli. Skupaj naj bi v Konzumu odpustili 600 ljudi, opozarjajo v samostojnem sindikatu zaposlenih v trgovini, kmetijstvu, prehrambeni in tobačni industriji. Moti jih predvsem skrivanje načrtov Konzuma.
Vprašanje je, ali bo Agrokorju z vrnitvijo blagovne znamke Mercator uspelo narediti preobrat v poslovanju na bosanskem trgu. Največjo konkurenco sicer predstavljajo domača trgovska veriga Bingo in tuja trgovca Delhaize in Intermarche.
Hud udarec za bosansko gospodarstvo
Kriza v Agrokorju in njen vpliv na bosansko gospodarstvo, je bila včeraj tudi na dnevnem skupščine BiH.
Po podatkih ministrstva za zunanjo trgovino je namreč v tamkajšnjih Agrokorjevih družbah zaposlenih 5.200 ljudi, okoli 1300 dobaviteljev pa z njimi ustvari pol milijarde evrov letnega prometa.
Po podatkih iz konca lanskega leta so Agrokorjeve družbe vsem dobaviteljem v BiH dolgovale 160 milijonov evrov, od tega domačim družbam 85 milijonov evrov. To je kar dvakrat več od Agrokorjevega dolga do slovenskih dobaviteljev in pomeni velik šok za že tako šibko gospodarstvo BiH.
Upniki Agrokorja naj se podvizajo
Agrokor je danes ponovno pozval vse svoje upnike, naj pohitijo s prijavo terjatev. Rok se namreč izteče 9. junija, dan kasneje pa naj bi bilo objavljeno končno poročilo o finančnem položaju Agrokorja.
6