Agrokorja ne bo več, pooblaščenec hrvaške države v Mercator

Potem ko sta iz nadzornega sveta Mercatorja odstopila Ante Todorić in Ivan Crnjac, dva zdaj že nekdanja ključna moža Agrokorja, bo največja slovenska trgovska družba konec tega meseca dobila dva nova nadzornika.

Ante Ramljak, izredni pooblaščenec za vodenje poslov v Agrokorju

Ante Ramljak, izredni pooblaščenec za vodenje poslov v Agrokorju Foto: STA

Namesto njiju bosta poslovanje Mercatorja nadzirala Ante Ramljak, izredni pooblaščenec v Agrokorju, in Vladimir Bošnjak, ki je od lanskega junija v Agrokorju izvršni direktor področja strategij in kapitalskih trgov.

To pomeni, da hrvaška država, ki je na čelo Agrokorja imenovala Ramljaka, zdaj svojega človeka pošilja še v Mercator.

Skupščina delničarjev, ki bo 25. maja, se bo seznanila tudi z lanskim poslovanjem. Kot smo poročali, je Mercator dosegel ene najslabših rezultatov v vsej svoji zgodovini. Ustvaril je najvišjo izgubo, odkar je prišel v roke hrvaškega Agrokorja. Glavni razlog za slabe rezultate je finančni zlom hrvaškega lastnika, saj je moral naknadno oblikovati visoke slabitve terjatev do Agrokorjevih družb.

Mercator je sicer še vedno brez izrednega člana uprave. Sodišče namreč do danes še ni potrdilo imenovanja vladnega izbranca Gregorja Planteuja, saj mora vlada svoj predlog ustrezno dopolniti. 

"25 let dogovorne ekonomije"

Novi prvi mož Agrokorja Ante Ramljak je včeraj napovedal konec oziroma likvidacijo krovne družbe, prek katere je Ivica Todorić zgradil največjo družbo v regiji. "Holding Agrokor čez leto dni ne bo več obstajal," je dejal.

V pogovoru za hrvaške televizije je pojasnil, da bodo reorganizirali Agrokor oziroma razdružili skupino. Po novem bo razdeljena na maloprodajo, prehrambno dejavnost, kmetijsko dejavnost in nestrateške naložbe. Zadnje bodo prodali.

Z imenovanjem Ramljaka so Agrokor zapustili vsi glavni vodstveni kadri s Todorićem na čelu. Ostal je edino Damir Kuštrak, ki je še danes član nadzornega sveta Mercatorja.

Agrokor. Mercator. Ivica Todorić. Foto: STA Ramljak je nazadnje na Hrvaškem delal za ameriško banko Morgan Stanley in je že pred letom dni vedel, v kako težkem položaju je Agrokor. Šele v začetku letošnjega leta se je s tem seznanila tudi hrvaška vlada. Ta je, ko je postalo jasno, da Agrokor ne bo mogel preživeti brez pomoči države, nemudoma začela pripravljati načrt za prevzem upravljanja družbe.

"Na Hrvaškem smo imeli 25 let dogovorne ekonomije. En človek je odločal o tem, kdo bo na policah in kdo ne. Tisti, ki so mu bili blizu, so lahko na police umeščali blago, ki ni bilo dobičkonosno za Agrokor. Od zdaj naprej tega ne bo več," je dejal Ramljak. Po njegovih besedah je danes povsem jasno tudi, da Agrokor predstavlja sistemsko tveganje za Hrvaško.

Ker se likvidnostni položaj Agrokorja še naprej poslabšuje, se Ramljak s Sberbank, največjo upnico, že dogovarja o novem posojilu. Pričakuje, da bi se lahko dogovorili v prihodnjih dveh ali treh tednih. Če dogovora ne bo, pa bo moral začeti izvajati načrt B, o katerem za zdaj še ne želi govoriti.

Od kod milijardna razlika v dolgu?

Skupina Agrokor ima po najnovejših podatkih za več kot pet milijard evrov dolga.

Kot smo poročali včeraj, so obveznosti največjih družb v skupini Agrokor brez upoštevanja Mercatorja konec marca letos znašale visokih 40,4 milijarde kun, kar je 5,44 milijarde evrov. To je precej več od prvotnih ocen oziroma od dozdajšnjih podatkov, ki jih je objavljal Agrokor.

Zato revizijska družba PwC že opravlja revizijo računovodskih izkazov Agrokorja. Ugotoviti bo morala, kaj se je v Agrokorju dogajalo v zadnjih šestih mesecih, preden so imenovali izrednega pooblaščenca. Agrokor je namreč imel ob koncu septembra lani 34,3 milijarde kun (4,6 milijarde evrov) dolgov. Kako je nastala skoraj milijardna razlika, ni znano.

Agrokor naj bi se v tem času večkrat zadolževal, vendar ni povsem jasno, pri komu. Do zdaj se je sumilo tudi, da je Agrokor dolgove do dobaviteljev, ki so v zavarovanje terjatev do hrvaškega koncerna vzeli njegove menice, prikazoval kot poslovne obveznosti do dobaviteljev, namesto kot kratkoročne finančne obveznosti.

Komentarji

2
  • aleks6 / 12.05.2017. ob 15:12

    Še zdaj čujem besede ex-direkorja Balažiča na nekem posvetu v hotelu Slon: mi se gremo samo core biznis, ostale dejavnosti ki niso živliska trgovina bomo prodali. Žalost je samo v tem da so vse ostale dejavnosti delale plus, butalci iz uprave s core biznisom pa minus in cel kup propadlih projektov in reorganizacij. Podobno naši državni upravi...

  • rivoli49 / 13.05.2017. ob 11:10

    Tudi ni potrebno.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.