Poplava trgovskih središč, kje v Sloveniji jih je največ?

Trgovska središča v Sloveniji rastejo kot gobe po dežju in napovedi o gradnji novih ne kažejo na upad trenda. Preverili smo, v katerem slovenskem mestu jih je največ.

V prestolnici je 18-krat več površin, namenjenih trgovskim središčem, od slovenskega povprečja.

V prestolnici je 18-krat več površin, namenjenih trgovskim središčem, od slovenskega povprečja.

V Ljubljani v prihodnjih letih načrtujejo tri večje projekte gradnje novih trgovskih središč. Pogledali smo, v katerih večjih slovenskih mestih jih je največ. Geodetska uprava ima podatke o stavbah, katerih namembnost je trgovsko središče. Pod to namembnostjo niso skrite samo prodajne površine, ampak tudi pripadajoča infrastruktura, med drugim pisarne in garažne hiše.

Največ nakupovalnih površin ima na voljo prebivalec Novega mesta

Pri primerjavi gostote trgovskih središč na prebivalca med večjimi mesti v Sloveniji ugotovimo, da je zmagovalec Novo mesto. Vsak prebivalec Novega mesta ima na razpolago skoraj 3,5 kvadratnega metra trgovskega središča. V Novem mestu je skoraj trikrat večja površina trgovskega središča na prebivalca od povprečja Slovenije, kjer ima vsak državljan na razpolago dober kvadratni meter trgovskega središča. Več trgovskih površin od prebivalcev prestolnice imajo prebivalci petih večjih mest v Sloveniji.

Glede na velikost občine na prvem mestu Ljubljana

Če pogledamo, kakšen del občine zavzemajo trgovska središča, na vrhu najdemo glede na število prebivalcev največji slovenski mesti, in sicer Ljubljano in Maribor. Mesti imata glede na velikost občine na razpolago enkrat več trgovskih središč od najbližjega zasledovalca Ptuja.

Foto: Marjan Žlogar

Nekaj izmed največjih trgovskih središč na svetu (glede na površino, ki jo lahko oddajajo)

New South China Mall (Dongguan, Kitajska). S 659.600 kvadratnimi metri je največji na svetu po površini. Odprli so ga leta 2005, zaradi slabega obiska (predvidevajo, da zaradi previsokih cen za kitajski standard) pa je dobil vzdevek največje nakupovalno središče duhov. V njem najdemo repliko Slavoloka zmage in beneških vodnih kanalov z gondolami. Ima tudi notranje-zunanji vlakec smrti. New South China Mall (Dongguan, Kitajska). S 659.600 kvadratnimi metri je največji na svetu po površini. Odprli so ga leta 2005, zaradi slabega obiska (predvidevajo, da zaradi previsokih cen za kitajski standard) pa je dobil vzdevek največje nakupovalno središče duhov. V njem najdemo repliko Slavoloka zmage in beneških vodnih kanalov z gondolami. Ima tudi notranje-zunanji vlakec smrti. Foto: Reuters

Golden Resources Mall (Peking, Kitajska). Zavzema površino 650.300 kvadratnih metrov. Nakupovalno središče je 7,5-krat večje od največje industrijske stavbe v Sloveniji, tovarne Revoz. Ob odprtju leta 2004 je bil največji na svetu. Golden Resources Mall (Peking, Kitajska). Zavzema površino 650.300 kvadratnih metrov. Nakupovalno središče je 7,5-krat večje od največje industrijske stavbe v Sloveniji, tovarne Revoz. Ob odprtju leta 2004 je bil največji na svetu. Foto: Wikimedia Commons

Persian Gulf Complex (Širaz, Iran). Nakupovalno središče, veliko 500 tisoč kvadratnih metrov, so odprli leta 2012. Je največje na svetu glede na število trgovin (2.500). V njem so tudi 262 hotelskih sob, notranji zabaviščni park, velik 28 tisoč kvadratnih metrov, in kino s 240 sedeži. Persian Gulf Complex (Širaz, Iran). Nakupovalno središče, veliko 500 tisoč kvadratnih metrov, so odprli leta 2012. Je največje na svetu glede na število trgovin (2.500). V njem so tudi 262 hotelskih sob, notranji zabaviščni park, velik 28 tisoč kvadratnih metrov, in kino s 240 sedeži. Foto: Wikimedia Commons

SM City North EDSA (Quezon, Filipini). Nakupovalno središče s 498 tisoč kvadratnimi metri površine so odprli leta 1985. V njem je 800 trgovin in 12 kinodvoran. SM City North EDSA (Quezon, Filipini). Nakupovalno središče s 498 tisoč kvadratnimi metri površine so odprli leta 1985. V njem je 800 trgovin in 12 kinodvoran. Foto: Reuters

SM Megamall (Mandaluyong, Filipini). Nakupovalno središče s 474 tisoč kvadratnimi metri površine in več kot 500 trgovinami so odprli leta 1991. SM Megamall (Mandaluyong, Filipini). Nakupovalno središče s 474 tisoč kvadratnimi metri površine in več kot 500 trgovinami so odprli leta 1991. Foto: Wikimedia Commons

SM Seaside City Cebu (Cebu, Filipini). Nakupovalno središče iz leta 2015 se razprostira na 470.500 kvadratnih metrov površine. V njem najdemo 447 trgovin. SM Seaside City Cebu (Cebu, Filipini). Nakupovalno središče iz leta 2015 se razprostira na 470.500 kvadratnih metrov površine. V njem najdemo 447 trgovin.

Isfahan City center (Isfahan, Iran). V njem je na 465 tisoč kvadratnih metrih 750 trgovin, pa tudi muzej, hotel s petimi zvezdicami in notranji zabaviščni park. Isfahan City center (Isfahan, Iran). V njem je na 465 tisoč kvadratnih metrih 750 trgovin, pa tudi muzej, hotel s petimi zvezdicami in notranji zabaviščni park. Foto: Wikimedia Commons

1 Utama (Damansara, Malezija). 700 trgovin na 455 tisoč kvadratnih metrih površine. Nakupovalno središče so zgradili v dveh delih, prvega leta 1995 in leta 2003 še drugega. Ima največji vrt na strehi v jugovzhodni Aziji, 36 stez za bovling in dva centra za karaoke. Dnevno ga obišče 60.900 obiskovalcev, zaradi česar je 98-odstotno zaseden. 1 Utama (Damansara, Malezija). 700 trgovin na 455 tisoč kvadratnih metrih površine. Nakupovalno središče so zgradili v dveh delih, prvega leta 1995 in leta 2003 še drugega. Ima največji vrt na strehi v jugovzhodni Aziji, 36 stez za bovling in dva centra za karaoke. Dnevno ga obišče 60.900 obiskovalcev, zaradi česar je 98-odstotno zaseden. Foto: Wikimedia Commons

Central world (Bangkok, Tajska). S 429.500 kvadratnimi metri gre za največje nakupovalno središče na Tajskem. V njem je 495 trgovin, največje se razprostirajo čez šest nadstropij. Central world (Bangkok, Tajska). S 429.500 kvadratnimi metri gre za največje nakupovalno središče na Tajskem. V njem je 495 trgovin, največje se razprostirajo čez šest nadstropij. Foto: Wikimedia Commons

Istanbul Cevahir Mall (Istanbul, Turčija). Na 420 tisoč kvadratnih metrih površine najdemo 343 trgovin, 48 restavracij, 12 kinodvoran in vlakec smrti. Istanbul Cevahir Mall (Istanbul, Turčija). Na 420 tisoč kvadratnih metrih površine najdemo 343 trgovin, 48 restavracij, 12 kinodvoran in vlakec smrti. Foto: Wikimedia Commons

Sorodne vsebine

Komentarji

1
  • Rafko / 17.02.2017. ob 13:20

    Ni kaj smo bogata dežela. V Zimbabveju, Venezuieli, pa v S. Koreji in v podobnih tardečih državah, verjetno ni take gužve s trgovinam.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.