Naložbena ofenziva trgovcev na Ljubljano: koliko trgovin mesto še prenese?

Slovenija je v evropskem vrhu po kazalniku trgovskih površin. A še letos naj bi v prestolnici začeli graditi tri večje trgovske projekte – nakupovalno središče Emonika v središču, Stožice za Bežigradom in Sparov center v Šiški. Kaj žene vlagatelje in kako na to gleda prvi urbanist prestolnice Janez Koželj?

Ljubljanski župan Zoran Janković za letošnje in prihodnje leto napoveduje trgovsko ekspanzijo v prestolnici, ki že velja za eno tistih z največjim obsegom trgovskih površin.

"Zagotovo imamo dovolj trgovskih površin, vendar se to prepušča svobodni konkurenci, naj ona med sabo odloča, kdo so tisti, ki bodo preživeli," je že leta 2008 dejal ljubljanski župan Zoran Janković. "Zagotovo imamo dovolj trgovskih površin, vendar se to prepušča svobodni konkurenci, naj ona med sabo odloča, kdo so tisti, ki bodo preživeli," je že leta 2008 dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Foto: Ana Kovač Investitorji naj bi začeli graditi tri projekte:

  • Romunski sklad Prime Kapital, v ozadju katerega naj bi bil južnoafriški kapital, naj bi bil v sklepni fazi pogajanj s Slovenskimi železnicami za izvedbo projekta Emonika na zazidalnem območju okoli ljubljanske železniške postaje. Napovedujejo gradnjo nakupovalnega središča, velikega 59 tisoč kvadratnih metrov. Po optimističnih načrtih naj bi se gradnja začela že konec letošnjega leta.
  • Janković je napovedal, da naj bi se še letos na trgu znašel trgovski del Stožic, ki je trenutno v stečajni masi propadlega graditelja Stožic Grepa. Prvotni načrt je predvideval 70 tisoč kvadratnih metrov trgovskih površin.
  • Predvidoma jeseni letos bo Sparovo nepremičninsko podjetje SES Slovenija začelo graditi nakupovalno središče ob Celovški cesti v Šiški, ki bo imelo 32 tisoč kvadratnih metrov trgovskih površin.

Trgovski del Stožic je smiseln, saj je del mešanega urbanega območja, ki poleg trgovin, teh v tem predelu Ljubljane ni, obsega še večnameniski športni park, meni prvi ljubljanski urbanist Janez Koželj. Trgovski del Stožic je smiseln, saj je del mešanega urbanega območja, ki poleg trgovin, teh v tem predelu Ljubljane ni, obsega še večnameniski športni park, meni prvi ljubljanski urbanist Janez Koželj. "Zelo huda" konkurenca

A Slovenija je že danes država z enim največjih obsegov trgovskih površin v nakupovalnih središčih na prebivalca. Te po podatkih svetovalne hiše Cushman & Wakefield znašajo okrog 380 kvadratnih metrov na tisoč prebivalcev, s čimer od srednje- in vzhodnoevropskih držav zaostajamo le za Estonijo (636 kvadratnih metrov na tisoč prebivalcev). Hrvati jih imajo 311, Nemci 180, Italijani okrog 230.

Da ima Ljubljana dovolj trgovskih površin, je že julija 2008 dejal tudi župan Janković. Takrat je Ljubljana sprejela nov prostorski načrt in v okviru tega predvidela prostor prav za tri zgoraj omenjene projekte, torej Stožice, Emoniko in Sparov center ob Celovški.  

"Zagotovo imamo dovolj trgovskih površin, vendar se to prepušča svobodni konkurenci, naj ona med sabo odloča, kdo so tisti, ki bodo preživeli," je tedaj dejal župan. Ocenil je, da nakupovalna središča ne bodo več tako polna, saj se bo obisk porazdelil, konkurenca pa bo "zelo huda".

Potrošniki držijo denar pri sebi

Trgovci pri načrtovanju naložb sledijo pričakovanjem potrošnika, ki poleg kakovostne ponudbe in cenovne konkurenčnosti pričakuje tudi razvejano mrežo trgovin, meni Mariča Lah s Trgovinske zbornice Slovenije. Trgovci pri načrtovanju naložb sledijo pričakovanjem potrošnika, ki poleg kakovostne ponudbe in cenovne konkurenčnosti pričakuje tudi razvejano mrežo trgovin, meni Mariča Lah s Trgovinske zbornice Slovenije. Foto: Matej Povše Očitno pa trgovci še vedno ocenjujejo, da imajo potrošniki dovolj denarja, ki ga bodo lahko zapravili v novih trgovinah.

Zasebna potrošnja v Sloveniji v zadnjih letih raste in bo rasla tudi v prihodnjih letih, a Banka Slovenije (BS) v decembrski napovedi ugotavlja, da bo njena rast v prihodnje zaostajala za rastjo razpoložljivega dohodka. Ljudje si po mnenju BS ne upajo zapravljati, predvsem zaradi narave novih delovnih mest, ki so praviloma zgolj začasna (torej pogodbe za določen čas).

Da je potrošnik vse bolj preudaren, ugotavlja tudi predsednica Trgovske zbornice Slovenije Marija Lah. "Zaradi vse večje ponudbe (tudi prek spletnih trgovin predvsem v primeru trajnejših dobrin) je potrošnik v zadnjih letih postal zahtevnejši in za svoj denar zahteva najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, pri nakupovanju pa je bolj preudaren, stalno spremlja in pregleduje ponudbo."

Emonika Foto: Bojan Puhek

V Ljubljani prostor še za kakšno nakupovalno središče

Zakaj se vlagatelji kljub temu podajajo v gradnjo novih nakupovalnih središč? Direktor SES Slovenija Boštjan Brantuša poudarja, da so se za gradnjo novega nakupovalnega središča med sosesko Celovški dvori in obvoznico v Šiški odločili, ker menijo, da je lokacija strateško pomembna in izredno dobra. Meni, da je v Ljubljani dovolj prostora še za eno ali dve nakupovalni središči.

Lahova odgovarja, da trgovci sledijo pričakovanjem potrošnika, ki poleg kakovostne ponudbe in cenovne konkurenčnosti zahteva tudi razvejano mrežo trgovin. "Posebno pozornost trgovci namenjajo urejenosti obstoječih prodajnih kapacitet, novim tehnologijam in vsem spremljajočim storitvam, ki potrošniku omogočajo hitrejše nakupovanje," pravi.

Po njenem mnenju sta proces posodabljanja obstoječe trgovske infrastrukture in gradnja novih kapacitet stalnica v poslovnih strategijah vseh trgovcev, ne glede na njihovo velikost. Razgibanost in intenzivnost tega procesa pa sta odvisni od razmer na trgu, spreminjanja navad potrošnikov, narekovanjem in sledenjem standardov, ki jih kupci pričakujejo, ter drugih dejavnikov.

Porušeno razmerje med razvojnimi in trgovskimi središči

"Ljubljana ima preveč trgovskih površin, po mojem mnenju je ravnovesje med trgovskimi in razvojnimi površinami, kjer se ustvarja dodana vrednost, porušeno," meni podžupan Ljubljane Janez Koželj. "Ljubljana ima preveč trgovskih površin, po mojem mnenju je ravnovesje med trgovskimi in razvojnimi površinami, kjer se ustvarja dodana vrednost, porušeno," meni podžupan Ljubljane Janez Koželj. Foto: Matej Leskovšek Kaj pa urbanistični vidik? Prvi ljubljanski urbanist Janez Koželj, sicer podžupan Ljubljane, meni, da je Ljubljana zasičena s trgovskimi površinami, a tiste znotraj avtocestnega obroča – tudi Emoniko in Stožice – podpira. 

"Ljubljana ima preveč trgovskih površin, po mojem mnenju je ravnovesje med trgovskimi in razvojnimi površinami, kjer se ustvarja dodana vrednost, porušeno," meni in dodaja, da to pove tudi vsem investitorjem, ki se danes zglasijo na občini z željo po gradnji novih trgovskih središč.

Na drugi strani pa, kot pravi, podpira vračanje trgovine v mesto. "Mesta se danes spopadajo z begom trgovcev iz mestnih središč na obrobja. Velik dosežek je bil, ko smo živilsko trgovino pripeljali nazaj na Čopovo ulico. Ali pa Hofer na začetek Dunajske ceste," pravi. Hkrati poskušajo omejiti tudi širitev tako imenovanih robnih mest: trgovskih središč na obrobju mesta. "Kot veste, je imel BTC že pred leti več kot 21 milijonov kupcev, kar močno presega domet Ljubljane, trgovsko središče pa prevzema tudi druge funkcije."

Problem zaostankov pri izvedbi

Koželj pravi, da tako Emoniko kot Stožice podpira. Prvo, ker prinaša trgovino nazaj v središče mesta, drugega, ker ustvarja tako imenovano mešano urbano območje, ki poleg trgovin, teh v tem predelu Ljubljane ni, obsega še večnamenski športni park. 

Pri obeh projektih pa meni, da je problem predvsem zamuda pri izvedbi. "Če bi bila Emonika zgrajena v prvotno predvidenem času, bi verjetno preprečila pobude za gradnjo novih trgovskih površin na tem območju. Imela bi tudi močne urbanistične učinke na promet, saj bi verjetno povečala zanimanje za avtobusni in železniški promet. Zdaj pa projekt počasi zaostaja za časom, saj prihajajo novi projekti, nove rešitve." 

Sorodne vsebine

Komentarji

16
  • FrancJozefNovak / 03.02.2017. ob 09:23

    sploh ni važno kaj in koliko prenese okolje... merilo je koliko šuškov prenese žep. Za to pa več ali manj ni gornje meje. Jasno pa da se ojroti vrtijo samo če se nekaj dela.

  • medo / 03.02.2017. ob 06:59

    Ni problem v tem, koliko trgovskih centrov prenese mesto ampak, koliko jih prenesejo meščani. Meja je tam, kjer začne promet upadati. Samo primer: Ko je Bauhaus zgradil drugi center na Rudniku, kjer je tudi OBI, se je Baumaxx preprosto umaknil.

  • fumel / 03.02.2017. ob 14:25

    Koliko časa bodo še Ljubljančani volili zažupane srbskega mafijca.Trgovin po je že sedaj preveč

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano