Konec posojilnega raja in 30 let nizkih obresti?

Ugodna 30-letna stanovanjska posojila s fiksno obrestno mero, pri katerih mesečni obrok ostaja enak vso odplačilno dobo, bi že v kratkem lahko postala zgodovina.

V nekaterih manjših, tujih bankah so jih že umaknili iz svoje ponudbe. V večini drugih so se odločili, da občutno skrajšajo obdobje, za katerega je mogoča sklenitev posojila z nespremenjeno obrestno mero. Tako so na voljo zgolj posojila za deset ali 15 let.

"Za zdaj stanovanjski krediti s fiksno obrestno mero ostajajo v ponudbi," trdijo v NLB. Foto: Matej Leskovšek O tem naj bi po naših informacijah razmišljali tudi v Novi Ljubljanski banki (NLB), naši največji banki, kjer odobrijo vsako četrto stanovanjsko posojilo v državi. Odločitev o tem, na kakšen način bodo omejili tovrstna posojila, naj bi sprejeli še pred koncem leta.

"Razmere na trgu spremljamo in analiziramo in za zdaj stanovanjski krediti s fiksno obrestno mero ostajajo v ponudbi," so pojasnili v NLB.

Da je v zadnjem obdobju na trgu opaziti manjšo ponudbo tovrstnih posojil, potrjujejo tudi v Banki Slovenije.

Že skoraj vsako drugo posojilo

Za posojila s fiksno obrestno mero se ob nakupu stanovanjske nepremičnine ali dražje dobrine (bela tehnika, elektronika …) odloča vedno več Slovencev, kar sovpada z oživitvijo nepremičninskega trga in večjo dostopnostjo posojil.

V letu 2015 je njihov delež v vseh stanovanjskih posojilih znašal sedem odstotkov, v lanskem letu 12 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa že 17 odstotkov. Po nekaterih informacijah naj bi imelo fiksno obrestno mero že vsako drugo novo posojilo.

V Banki Koper, kjer kot eni redkih v ponudbi ohranjajo 30-letna posojila s fiksno obrestno mero, ugotavljajo, da je pri njih tovrstnih že 75 odstotkov vseh sklenjenih posojil.

Delež posojil, obrestovanih s fiksno obrestno mero (Vir: Banka Slovenije)

Varnost in nižji mesečni obrok

Za to, da posojilojemalci raje izberejo posojilo s fiksno kot variabilno obrestno mero, je več razlogov.

Zagotavlja jim varnost in stabilnost. Mesečni obrok je enak vso odplačilno dobo, s čimer so varni pred dvigom obrestnih mer v prihodnjih letih. Mnogi še imajo slabe spomine na obdobje od 2006 do 2008, ko se je njihov mesečni obrok povečal tudi za več sto evrov.

Tudi finančno se fiksna obrestna mera bolj izplača od variabilne, saj razlika v mesečnem obroku znaša le nekaj deset evrov. "V povprečju so stanovanjska posojila, vezana na fiksno obrestno mero, le za 0,7 odstotne točke dražja od posojil, vezanih na variabilno obrestno mero," ugotavljajo v Banki Slovenije.

Primerjava ponudbe stanovanjskih kreditov, ki so jo naredili na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS)

Že preprost izračun torej pokaže, da je posojilo s fiksno obrestno mero ugodnejše že, če se temeljna obrestna mera euribor v bližnji prihodnosti dvigne na en odstotek. 

Če bi se euribor dvignil na pet odstotkov, kolikor je nazadnje znašal leta 2008, pa bi se mesečna obveznost pri posojilu z variabilno obrestno mero povzpela tudi za 50 odstotkov. Za toliko bi bil obrok višji kot pri posojilu s fiksno obrestno mero.

Priložnost je izkoristilo tudi vedno več ljudi z že najetimi posojili in se odločilo za zamenjavo variabilne obrestne mere s fiksno. Pri tem so morali biti pozorni, koliko časa še imajo do konca odplačevanja posojila in ali se jim sprememba sploh izplača.

Stroški odobritve posojila se sicer gibljejo od nekaj sto do manj kot tisoč evrov.

Banke tekmujejo z nizkimi obrestmi …

Dogajanje močno spominja na obdobje pred letom 2008, ko so bankirji prepričevali menedžerje, naj vzamejo poceni posojila in jih porabijo za lastninjenje podjetij ali finančne posle. Posledica je bil posojilni balon, posledice poka pa čutimo še danes.

Pri njegovem napihovanju so imele glavno vlogo banke v večinski tuji lasti, ki so bile tudi tokrat po ugotovitvah Banke Slovenije tiste, ki so začele ponujati zelo nizke fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila. Vse v želji po povečevanju obsega poslovanja s prebivalstvom, ki velja za varnejše in stabilnejše.

Povprečne obrestne mere za posamezne vrste novoodobrenih posojil (Vir: Banka Slovenije)

Toda nadaljnja rast teh posojil za banke predstavlja vse večje tveganje. Banke si namreč denar, ki ga posodijo naprej, izposodijo od drugih bank. In če je obrestna mera, po kateri si ga izposodijo, višja od tiste, ki jo dajejo komitentom, imajo z njimi izgubo.

Dokler v Bruslju ohranjajo raven euriborja na zgodovinsko nizki ravni, jim to prinaša dodatne prihodke, vendar se pričakuje, da bo prej ali slej konec poceni denarja. Zvišanje euriborja ima lahko na banke katastrofalne posledice.

Zato so že začele ukrepati. Večina se je v zadnjem letu odločila za skrajšanje obdobja, za katerega je še mogoče skleniti stanovanjsko posojilo s fiksno obrestno mero. Druge so se odločile za dvig obrestne mere.

V Banki Slovenije so nam zagotovili, da v zvezi s tem niso izdali nobenih navodil bankam.

Pred kratkim je regulator opravil tudi stresne teste in ugotovil, da so slovenske banke zelo konservativne in da za zdaj obvladujejo tveganja, ki izvirajo iz vedno večjega števila novih posojil s fiksno obrestno mero.

… in dražijo bančne storitve

Letošnje leto bo tudi eno od rekordnih po številu podražitev bančnih storitev, smo na Siol.net že poročali. Več bank oktobra in novembra napoveduje nov val.

Nove podražitve bodo sledile podražitvam, ki so jih banke bolj ali manj neopazno vpeljale poleti, močno pa jih bodo občutili komitenti. Nanje bo očitno padlo breme slabšega poslovanja bank, ki so v prvem polletju ustvarile za 253 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo. To je deset odstotkov manj kot lani v enakem obdobju.