Katere so pasti pri plačevanju slovenskih delavcev?

Kateri so ključni izzivi plačne politike ter gibanja in obdavčitve plač v Sloveniji v primerjavi z mednarodnim okoljem? To je glavna tema okrogle mize na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Bojan Ivanc, glavni ekonomist Analitike GZS na današnji javni tribuni Pasti plačne politike pic.twitter.com/bThTVzXh3W

— GZS (@GZSnovice) March 3, 2017

Preberite še:
V Sloveniji plača delavec najvišje prispevke za socialno varnost med članicami OECD
Ali je res treba dvigniti minimalno plačo?
Kje so najvišje plače v javnem sektorju? 

"Eden od predsodkov v slovenski družbi je, da je distribucija plač v naši državi nepravična. Podatki to zanikajo. Smo ena najbolj egalitarnih držav v EU," je poudaril generalni sekretar GZS Samo Hribar Milič. Dodal je, da so plače v Sloveniji naraščale tudi v času krize, in to celo hitreje od produktivnosti.

Po njegovih besedah so stroški dela v Sloveniji previsoki, saj je cena ure dela višja kot v primerljivih državah, ob tem pa je dobičkonosnost slovenskih podjetij podpovprečna.

Javna tribuna Pasti plačne politike: Marjan Mačkošek, predsednik GZS pic.twitter.com/OX4xWzVWg8

— GZS (@GZSnovice) March 3, 2017

"Nižja minimalna plača bi pomenila višje transferje"

Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za finance, na drugi strani opozarja, da bi nižja minimalna plača za državo pomenila izplačevanje več socialnih transferjev, zaradi nižjih vplačanih prispevkov pa bi bile kasneje nižje tudi pokojnine delavcev z minimalno plačo. Vse to bi, kot pravi, pomenilo, da bi država morala več pobrati tistim z najvišjimi prihodki, da bi lahko financirala socialno državo.

"V javnosti prevladuje napačna predstava, da si lahko glede na našo produktivnost privoščimo višje plače," pravi predsednik GZS Mačkošek. pic.twitter.com/EVnOfqDk6i

— Aleksander Kolednik (@A_Kolednik) March 3, 2017

Bojan Ivanc, glavni analitik na GZS: Uravnilovka v SLO je vse večja, kar zavira motivacijo ljudi, da bi delali več.

— Aleksander Kolednik (@A_Kolednik) March 3, 2017

"Ne drži, da plače naraščajo hitreje od produktivnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji dogaja ravno obratno," pa je zatrdil ekonomist Jože P. Damijan, ki poudarja, da višja minimalna plača nima vpliva na dvig brezposelnosti. Kljub temu meni, da je bil dvig minimalne plače v času vlade Boruta Pahorja napaka, saj sta takrat večjo težavo za Slovenijo pomenili zadolženost podjetij in bančna luknja.

Foto: STA , "Naj si delodajalci pogledajo, kakšne so najnižje osnovne plače, pa bodo videli, da se v nekaterih dejavnostih najnižja osnovna plača začne pri manj kot 400 evrih. Naj pogledajo, koliko povračila za potne stroške izplačujejo. Nekateri izplačujejo 70 ali le 60 odstotkov. Potem pa govorijo, da je težava strošek dela. Tega ne morem sprejeti," pravi Goran Lukič iz delavske svetovalnice.

Samo Hribar Milič: Slovenija je ena najbolj egalitarnih držav v EU. Nepravična distribucija plač je predsodek.

— Aleksander Kolednik (@A_Kolednik) March 3, 2017

Bogdan Božac iz Marlesa je poudaril, da prevelik strošek ni izplačilo, ki ga dobi delavec, ampak celoten strošek dela. Kot težavo je izpostavil tudi plačan odmor za malico in nadomestilo za prevoz na delo. Po njegovih besedah samo zaradi plačanega odmora za malico njihovi delavci letno ne delajo od 15 do 18 dni.

Dodal je, da država zaradi zadnjega dviga minimalne plače z davki pobere več denarja, kot znaša višina izplačila, ki ga dobi delavec.

Tilen Božič:Nižja minimalna plača bi povečala izplačevanje soc. transferjev. Tudi pokojnine bi bile nižje.

— Aleksander Kolednik (@A_Kolednik) March 3, 2017

.@jdamijan: V nobeni državi ni prišlo do zmanjšanja zaposlenosti zaradi dviga minimalne plače. @SiolNEWS pic.twitter.com/IKjbN7eMsI

— Aleksander Kolednik (@A_Kolednik) March 3, 2017