Kako je slovensko podjetje v 25 letih postalo prvi pek na Balkanu

"Neizmeren potencial v pekarski industriji vidimo predvsem zaradi spreminjanja navad in potreb kupcev. Če jih podjetje pozorno spremlja, ni ovir za njihovo izpolnjevanje," ob odprtju največje tovarne toasta na Balkanu zatrjuje direktor in solastnik Don dona Aleš Mozetič.

"Ponosni smo, da je kragujevška tovarna krona našega dozdajšnjega poslovanja in našega razvoja od majhne pekarne v Sloveniji pred 25 leti do skoraj deset let investiranja v Srbiji," poudarja direktor in solastnik Don dona Aleš Mozetič.

1 / 8

"Ponosni smo, da je kragujevška tovarna krona našega dozdajšnjega poslovanja in našega razvoja od majhne pekarne v Sloveniji pred 25 leti do skoraj deset let investiranja v Srbiji," poudarja direktor in solastnik Don dona Aleš Mozetič. Foto: Don don

2 / 8

Foto: Don don

3 / 8

Foto: Don don

4 / 8

Foto: Don don

5 / 8

Foto: Don don

6 / 8

Foto: Don don

7 / 8

Foto: Don don

8 / 8

Foto: Don don

Slovensko podjetje Don don je v Kragujevcu v Srbiji odprlo najsodobnejšo tovarno za proizvodnjo toasta na Balkanu. Investicija v edino tovrstno tovarno v krogu 800 kilometrov je znašala deset milijonov evrov. 

Gre za sinergijo moderne pekovske tehnologije, robotike in vizionarskega menedžmenta. Proizvodni proces je popolnoma avtomatiziran, 43 na novo zaposlenih delavcev v treh izmenah praktično le nadzoruje delo strojev.

[video: 64720 / ]

V kragujevški tovarni lahko dnevno proizvedejo sto tisoč kosov pakiranega toasta. Z njim bodo oskrbovali celotno regijo. Prodaja v slovenskih trgovskih verigah je stekla prav ta teden. 

V ritmu z globalnimi igralci skupina Don don, ki je v lasti Aleša Mozetiča in njegove sestre Alenke Mozetič, 40 odstotkov podjetja pa je v lasti finskega investicijskega sklada KJK 2, posluje v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Bolgariji in na Hrvaškem. Širitev načrtujejo še v Romunijo in Albanijo. V osmih letih so prevzeli 13 pekarskih podjetij v regiji, leta 2015 tudi Pekarno Grosuplje. 99 odstotkov zaposlenih je pri njih ostalo tudi po končanih prevzemih. V skupini je trenutno zaposlenih 2.700 ljudi, ki ustvarijo okoli 90 milijonov evrov letnega prometa.

Čeprav so toasti narejeni brez aditivov in konzervansov, je njihov rok trajanja 30 dni. Na uradnem odprtju smo se s solastnikom in direktorjem Alešem Mozetičem pogovarjali o prehojeni poti, razmerah v pekovski industriji in nadaljnjih načrtih.

Gospod Mozetič, kako vam je uspelo iz garažnega podjetja v 25 letih postati prvi pek na Balkanu?
Ko smo v 90. letih kot študentje polni ambicij in volje ustanovili družinsko podjetje, so vladali izjemno dobri pogoji za podjetništvo. Najverjetneje smo bili na tej potni deležni tudi velikega odmerka sreče, ki je potrebna pri vsaki stvari. V zadnjih 15 letih pa je k uspehu pripomoglo dobro razumevanje trendov in načrtovanje prihodnosti. Že zgodaj se nismo zadovoljili s statusom lokalnega peka, temveč smo vedeli, da bo treba delovati na širšem območju. To se danes uresničuje, verjamem pa, da bomo čez desetletje še bistveno povečali ekonomijo obsega. Ta določa moč podjetja.

"Kategorija toasta v Evropi se v zadnjih letih pospešeno razvija in toast prevzema vedno pomembnejše mesto v celotni porabi kruha. Prepoznali smo ta trend in obravnavali vse pomanjkljivosti te kategorije v celotni regiji. Rezultat je tovarna v Kragujevcu," pojasnjuje Mozetič. "Kategorija toasta v Evropi se v zadnjih letih pospešeno razvija in toast prevzema vedno pomembnejše mesto v celotni porabi kruha. Prepoznali smo ta trend in obravnavali vse pomanjkljivosti te kategorije v celotni regiji. Rezultat je tovarna v Kragujevcu," pojasnjuje Mozetič. Foto: Don don Vstop v Srbijo leta 2008 je bil za nas pomembna odskočna deska, s katero smo bili edini pek, ki je deloval v celotni regiji. Z vidika trga smo ustvarili takšno ekonomijo obsega in penetracijski potencial, da smo prek njega lahko zdaj odprli tovarno toastov v Kragujevcu. Kaj takšnega bi lahko storil tudi kakšen drug konkurent, a nima dovolj velikega trga.

Nismo želeli biti največji na vasi s stoodstotnim deležem, temveč smo se lastniki raje odločili za manjši delež v ogromnem podjetju. Privabili smo sveži kapital in v prihodnje nameravamo to nadaljevati. Tako velika organska rast sicer ni mogoča. Takšno podjetje zahteva večje investicijske moči, saj je poslovanje le z dolžniškim kapitalom absolutno preveč tvegano.

V začetku leta je bilo slišati, da finski sklad KJK 2 ni zadovoljen z donosnostjo podjetja, zato razmišlja o umiku iz lastniške strukture vašega podjetja. Kaj se dogaja?
S finskim skladom izjemno dobro sodelujemo in se nikakor ne umikajo iz lastništva. Smo pa odprti za dodaten kapital, ki bo potreben ob pojavljanju velikih tarč na trgu. Določene razvojne projekte, kot je desetmilijonska investicija v Kragujevcu, lahko ustvarimo z lastnimi organskimi potenciali. Če tarča postane veliko podjetje v Romuniji, Bolgariji ali na Hrvaškem, bomo morali skombinirati kapital vlagateljev in dolžniški kapital.

V tovarni uporabljajo robote največjega svetovnega proizvajalca robotov Yaskawa Electric, ki bo redno proizvodnjo robotov začela leta 2019 v Kočevju. V tovarni uporabljajo robote največjega svetovnega proizvajalca robotov Yaskawa Electric, ki bo redno proizvodnjo robotov začela leta 2019 v Kočevju. Foto: Don don Ste v zadnjem letu opravili kakšen skrben pregled potencialnih tarč?
Trenutno opravljamo dva skrbna pregleda, a vam ne morem zaupati, kje in kako. Tarče iščemo vseskozi in to bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Na vseh domicilnih trgih regije želimo še naprej igrati aktivno vlogo konsolidatorja pekovske industrije. V naslednjih treh letih nameravamo investirati okoli 50 milijonov evrov, v prvi vrsti za nove prevzeme.

Ste tudi vi na muhi katerega od konkurentov?
Za zdaj ne. Pekarstvo ni globalna, temveč bolj regionalna dejavnost. Pekarstvo sega do velikih igralcev v velikih državah, ki lahko združuje več držav. Velikih globalnih igralcev pa trenutno ni.

Proizvodnja je opremljena s pečmi novogoriškega Gostol Gopana, ki je eden izmed najboljših evropskih proizvajalcev peči za pekarsko industrijo. Proizvodnja je opremljena s pečmi novogoriškega Gostol Gopana, ki je eden izmed najboljših evropskih proizvajalcev peči za pekarsko industrijo. Foto: Don don V celotni regiji zaposlujete 2.700 ljudi. Bi lahko v igri besed dejali, da Slovenci dajejo kruh Balkanu?
Ponosni smo, da smo Slovenci, a v vsaki državi delujemo kot lokalno podjetje. Ta razpolaga s celostno infrastrukturo, od nabave lokalnih surovin do zaposlovanja lokalnih delavcev. Nekaj prenosa izdelkov iz ene države v drugo sicer obstaja, a glavnina se naredi v posamezni državi. Pridih lokalnosti je pri kupcih še posebej prisoten pri prodaji kruha.

Odkrito priznavate, da si želite novih prevzemov v regiji in da ste najmanj prisotni na Hrvaškem. Že dalj časa se govori o prodaji Mlinarja. Se usmerjate tudi nanj?
Ne želim govoriti o konkretnih imenih. Če bodo v procesu prodaje, kolikor mi je znano, v tem trenutku niso, bomo o tem zagotovo razmislili in poskušali biti aktivni.

Toast blagovne znamke Tvojih pet minut prihaja s tekočih trakov kragujevške tovarne, pakirajo pa ga tudi v embalažo številnih trgovcev. Njihovi ključni kupci so praktično vse trgovske verige v regiji. Toast blagovne znamke Tvojih pet minut prihaja s tekočih trakov kragujevške tovarne, pakirajo pa ga tudi v embalažo številnih trgovcev. Njihovi ključni kupci so praktično vse trgovske verige v regiji. Foto: Don don Kašen potencial še vidite na Balkanu?
Potencial na balkanskem pekarskem trgu je neizmeren. Gre bolj za vprašanje naše volje, kreativnosti in iznajdljivosti. Neizmeren potencial vidimo predvsem zaradi spreminjanja navad in potreb kupcev. Če jih podjetje pozorno spremlja, ni ovir za njegovo izpolnjevanje.

Večjo težavo vidim v tem, da se zadovoljimo z obstoječim stanjem in ne sledimo ciljem, da moramo mi potrošniku predstaviti idejo, da jo sprejme. V Don donu skušamo z dobro ekipo ta cilj ustvariti, saj imamo v vseh državah na ključnih delovnih mestih mlade in zagnane sodelavce. Z njimi lahko ustvarimo kapital, ki ga moramo s pravim pristopom dela uresničiti, sicer je vse skupaj brez smisla.

Kako komentirate pojav novih malih pekarn, ki se predvsem v Sloveniji hitro širijo?
Te pekarne so namenjene segmentu potrošnikov, ki si ob 22. uri zaželi kruh, saj ga drugod ne more kupiti. To je zagotovo njihova največja prednost, slabost pa slabša kakovost. Prostora je vedno za več kot enega, dva ali tri igralce.

Slovenci imamo izjemen odnos do kruha, glavnina ponudbe v Sloveniji je na izjemno kakovostni ravni. Večina potrošnikov to ceni in menim, da bo tako tudi ostalo.

[video: 64722 / ]

Kakšne so marže v vaši industriji?
Pekarstvo je znano kot nizkoprofitabilna dejavnost. Njegova prednost je izredno hiter in visok obrat sredstev. Ker imajo kupci ustaljene navade, je prodaja relativno zagotovljena. Panoga ima tako slabosti kot prednosti, mi pa se znotraj tega znajdemo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.