Kaj druži Kostića in Vlahovića s slovenskimi tajkuni

Najbogatejši srbski tajkun Miodrag Kostić je več kot petino delnic Gorenjske banke očitno obvladoval, še preden mu je to dovolila Banka Slovenije, regulator domačega bančnega trga.

Podatki, ki smo jih v zadnjih tednih pridobili na Siol.net, razkrivajo, da je hkrati s Kostićem v zadnjem letu delnice Gorenjske banke kupovalo več tujih bank in imetnikov fiduciarnih računov. Njihovi deleži so že v nekaj mesecih končali v lasti AIK Banke, prek katere Kostić že od lani uradno kupuje delnice Gorenjske banke. 

Kupovanje delnic pod radarjem Banke Slovenije

Z njihovo pomočjo je tako Kostić krepil svoj vpliv v Gorenjski banki – pod radarjem Banke Slovenije, ki mu je šele februarja dovolila povečati delež nad 20 odstotkov. Po zakonu o bančništvu je pot obratna: AIK Banka bi morala najprej pridobiti soglasje regulatorja, šele nato pa bi lahko kupovala delnice čez dovoljeni prag.

Gre za ravnanje, značilno za slovensko tajkunsko privatizacijo, ki se prej kot od morebitnih strateških lastnikov pričakuje od delniških špekulantov, že vnaprej pa zbuja nezaupanje in zmanjšuje preglednost njihovih namer.

Ali so v centralni banki, ki jo vodi Boštjan Jazbec, za to vedeli, ni znano. Podatkov o postopku izdaje soglasja na Banki Slovenije ne razkrivajo, saj pravijo, da niso javni. Prav tako ni jasno, ali so to početje, nekoč značilno za slovensko "tajkunsko" privatizacijo, ki je v bankrot pahnila marsikatero domače podjetje ali finančni holding, Kostiću šteli kot oteževalno okoliščino pri izdaji zadnjega soglasja, s katerim so mu dovolili pridobitev več kot 50 odstotkov delnic Gorenjske banke.

Banka Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca ne želi razkriti podatkov, ki bi osvetlili njeno ravnanje ob odločanju o zahtevi Miodraga Kostića. Foto: Matej Leskovšek V AIK Banki so že januarja zanikali namige, da v resnici obvladujejo več delnic Gorenjske banke, kot jim je to dovolila Banka Slovenije, in jih označili za "sugestivne". "Imperativ v našem poslovanju sta regulatorna usklajenost in spoštovanje pozitivnih zakonskih predpisov na vseh trgih, na katerih poslujemo," so nam pojasnili v AIB Banki. 

Prvi korak: dovoljenje in skriti paket delnic

A časovno zaporedje teh poslov kaže na drugačno sliko. 

Kostić je prvo dovoljenje za pridobitev deleža v Gorenjski banki dobil konec junija lani. Takrat je bila AIK Banka uradno še lastnica slabih 14 odstotkov delnic, ki jih je pridobila ob vplačilu dodatnega kapitala Gorenjske banke. 

Toda zelo verjetno je imel Kostić že tedaj prikrito v lasti še 2,6 odstotka te banke. 

Šlo je za paket delnic, ki so bile shranjene na fiduciarnem računu pri nemški Erste Group. Kdo je bil resnični lastnik teh delnic, uradno ni bilo mogoče preveriti. Leto dni pred tem je Erste Group vodila postopek prodaje portoroškega hotela Kempinski, ki ga je kupil Kostić.

V enem od intervjujev je pojasnil, da je za prodajo tega hotela izvedel prav od Erste.

Preberite več:

• Zoran Janković: S šefom Adrisa sem se nazadnje videl prejšnji mesec
• Kako je poslovala banka, ki jo želi kupiti srbski tajkun #video
• Miodragu Kostiću uspel veliki met: guverner Jazbec ni več njegova ovira 

Drugi korak: novo delniško parkirišče iz Črne gore

Že avgusta lani so delnice iz fiduciarnega računa pri Erste Group pristale v rokah dveh novih lastnikov. Kupila sta jih AIK Banka in Hipotekarna banka Podgorica, zadnje pred tem ni bilo med lastniki Gorenjske banke.

Konec istega meseca je tako imela AIK Banka v lasti 19,38 odstotka Gorenjske banke. Skupaj z delnicami, ki so bile v lasti Hipotekarne banke iz Podgorice, je njen delež že takrat presegal 20 odstotkov. Zakaj obstajajo razlogi za sum, da Črnogorci delnice hranijo za Kostića?

1. Ker so lastniki delnic, ki jih je že ves čas "nadzoruje" Kostić.
2. Ker je Hipotekarna banka Podgorica polovico delnic, ki jih je imela v lasti, pred tremi tedni prodala prav – AIK Banki. Pol odstotka delnic ima črnogorska banka še vedno v lasti.

Tretji korak: kdaj je Kostić zaprosil za dovoljenje?

Najpozneje do konca septembra lani bi torej moral Kostić Banko Slovenije zaprositi za dovoljenje, da lahko AIK Banka delež v Gorenjski banki poveča čez ta prag. V nasprotnem primeru bi mu lahko regulator, ki ga vodi guverner Boštjan Jazbec, zaradi kršenja zakona o bančništvu:

• začasno odvzel glasovalne pravice v Gorenjski banki za delnice, za katere ni pridobil dovoljenja. V takšnem položaju se je znašel Kostić že maja lani, ko je lahko na skupščini glasoval le z 9,99 odstotka delnic, čeprav je imel v lasti že skoraj 14 odstotkov, a za ta delež še ni imel dovoljenja. Že o prvem soglasju je namreč Banka Slovenije odločala pol leta, čeprav bi ob popolni vlogi morala odločiti v največ 80 delovnih dneh, in 
• mu pozneje z odredbo naložil celo njihovo odprodajo.  

Foto: Klemen Korenjak Kdaj je Kostić zaprosil za soglasje za povečanje deleža čez dvajsetodstotni prag, ni znano, saj nam teh podatkov na Banki Slovenije niso želeli razkriti.

Kaj smo želeli izvedeti od Banke Slovenije

Banko Slovenije smo zaprosili tudi za datume obeh zadnjih vlog za soglasja, ki jih je na centralno banko poslal Kostić, kdaj je svet Banke Slovenije obravnaval vloge in ali je odločitve sprejel soglasno. 

"Zaradi daljšega časovnega razmika med zahtevama za pridobitev navedenih dovoljenj sta bili zadevi obravnavani ločeno, na različnih sejah Sveta Banke Slovenije. Ali je bila odločitev Sveta Banke Slovenije sprejeta soglasno ali ne, ni javni podatek," so nam odgovorili na Banki Slovenije. 

Gre za ključne podatke, ki bi osvetlili ravnanje Banke Slovenije.

Preberite še:

Največji kupec slabih posojil v težavah. Kaj bo s Savo in DZS?

ECB odloča, a predlog pišejo v Ljubljani 

Kot rečeno, soglasje za preseganje tega praga je Kostić od Banke Slovenije dobil šele skoraj pol leta po tem, ko je po naših podatkih prvič presegel 20-odstotni prag. Centralna banka mu je tedaj dovolila, da lahko delež poveča čez 50 odstotkov. 

Poročali smo že, da so imeli na Banki Slovenije sprva v razpravi precej zadržkov do soglasja, saj naj bi jih motilo Kostićevo poslovanje prek podjetij off-shore iz davčnih oaz. Kljub temu je Banka Slovenije dovoljenje za posredno imetništvo deleža v Gorenjski banki odobrila tudi trem Kostićevim podjetjem iz davčno ugodnejših držav: Nizozemske, Cipra in Švice.

Banka Slovenije spremembe v lastništvu bank spremlja prek javno dostopnih baz: registra KDD, spletnega portala GVIN, Ajpesa in s pomočjo svetovnega iskalnika Google.

Čeprav soglasje uradno daje Evropska centralna banka (ECB), je Banka Slovenija tista, ki ji posreduje vsa gradiva in pripravi predlog odločitve o (ne)nasprotovanju tej pridobitvi. 

Po neuradnih informacijah naj bi na guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca zaradi čakanja z izdajo dovoljenja Kostiću precej pritiskala tudi guvernerka srbske centralne banke Jorgovanka Tabaković. 

"Guverner v zvezi z izdajo soglasja ni bil v stikih z guvernerko srbske centralne banke," so pojasnili v Banki Sloveniji, ki se sicer po lahko pred izdajo dovoljenja imetniku delnic posvetuje z regulatornim organom matične države prosilca, v tem primeru torej Srbije. 

Preberite več:

• V Frankfurtu pri Kostiću presojajo tudi tveganje za pranje denarja 
• Kaj je najbogatejši Srb želel na obisku pri ministru Počivalšku? 
• Kdo je srbski tajkun, ki mu v Sloveniji vrata odpira Matjaž Kovačič

Po isti poti kot Adris

Šele včeraj je AIK Banka Gorenjsko banko obvestila, da ima uradno v lasti več kot 20 odstotkov njenih delnic. To se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko smo na Banko Slovenije naslovili več vprašanj o Kostićevih lastniških manevrih v Gorenjski banki. 

Ti precej spominjajo na manevre še enega tujega interesenta v Sloveniji – Adris Grupe, ki si že nekaj časa prizadeva za krepitev svojega deleža v Savi Re, drugi največji slovenski zavarovalniški skupini. 

Hrvaška družba, ki jo vodi njen največji lastnik Ante Vlahović, tako svojega deleža v Savi Re sploh ne obvladuje neposredno, ampak prek več bank. Na nedavni skupščini se je razkrilo, da ima delnice v lasti prek Raiffeisen Bank Austria, Zagrebačke banke, ki je skrbnik delnic v lasti družbe Croatia Osiguranje (njen lastnik je Adris), in hrvaškega podjetja Interkapital.