Torek, 31. 1. 2017, 11.50
6 let, 6 mesecev
Cena "košarice opojnosti"
Država z najcenejšimi cigaretami, alkoholom in drogami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,30
3
Statistika redno primerja cene izdelkov tradicionalne potrošniške košarice, a tokrat so izdelki v njej malce nevsakdanji. Za košarico razvad, ki vsebuje tobak, alkohol in nekaj prepovedanih drog, mora povprečen Slovenec odšteti dobro polovico tedenskega zaslužka. Kje morate za to nenavadno potrošniško košarico delati najmanj?
"Košarica drog" najcenejša v Kongu
Za "košarico opojnosti" bi najmanj plačali v Kongu, kjer nas bi izbrani izdelki stali slabih 20 evrov. Največ za "trenutek raja" odštejejo v Venezueli, državi, ki ima zaradi slabih gospodarskih razmer visoko inflacijo. Venezueli sledi Japonska, kjer je košarica z enakim naborom izdelkov 73-krat dražja kot v Kongu.
"Košarico opojnosti" si najlažje privoščijo v Luksemburgu
Čeprav je košarica najcenejša v Kongu, si jo lažje privoščijo prebivalci 29 držav. Najlažje prebivalci Luksemburga, kjer zanjo porabijo 12 odstotkov povprečnega tedenskega dohodka v državi in kjer njena cena dosega slabo četrtino cene košarice v Sloveniji. Nič kaj dosti po dostopnosti ekstaze ne zaostaja Švica. Tam za takšno košarico delavec s povprečno plačo nameni 15 odstotkov svojih tedenskih prihodkov, v Moldaviji zanjo dela 15 tednov, v obubožani Venezueli pa 17 tednov.
Življenje nekdanje manekenke: droge, posilstva, ponižanja.
Odvisnost od prepovedanih drog – bolezen ali razvada
Slovenca s spletno prodajo droge služila milijone evrov
Slovenija v tretjini držav s cenejšo košarico
Lažje kot v Sloveniji si glede na indeks opojnosti (cena glede na prihodke) košarico privoščijo v 31 državah sveta. V Sloveniji je več kot desetkrat dražja kot v Kongu, a moramo prebivalci obeh držav zanjo odšteti dobro polovico tedenskih prihodkov.
Kaj vse vpliva na ceno
Peter Reuter, profesor na šoli za javno politiko in kriminologijo univerze Maryland, pravi: "Vse je v ceni distribucije, bližina izdelka znižuje stroške."
Philip J. Cook, profesor na sandfordski šoli za javno politiko univerze Duke, pa meni: "Cene prepovedanih drog imajo premijo, ki izraža lokalno vnemo oblasti za preprečevanje njene uporabe. Enako velja za visoko obdavčene legalne dobrine, kjer ceno na ulici narekujejo pretihotapljene količine. Cene alkohola in tobaka pa bolj odražajo lokalne obdavčitve. Države z nizkimi prihodki imajo nizke cene večine najpogosteje uporabljanih znamk cigaret, saj si jih potrošniki le tako lahko privoščijo."
Med evropskimi državami je največ zanimanja za izdelke iz košarice opojnosti v Franciji
Malce več kot vsak drugi Francoz, star od 15 do 34 let, je že poskusil eno od drog. Enak delež Francozov najdemo tudi med osebami, ki so že poskusile konopljo.
Kokain imajo najraje v Veliki Britaniji, kjer je omenjeno drogo poskusilo slabih 13 odstotkov vprašanih.
Amfetamini so najbolj priljubljeni na Danskem, kjer je to drogo vsaj enkrat v življenju zaužil vsak deseti prebivalec, star od 15 do 34 let.
Za kršenje pravila z glavo na zabavo oziroma uporabo tako imenovane droge za željne zabave (ekstazi) se je vsaj enkrat v življenju odločilo največ prebivalcev Češke, slabih 13 odstotkov.
Koliko smo Slovenci nagnjeni k izdelkom iz "košarice opojnosti"?
S povprečjem vsake tretje osebe, stare od 15 do 34 let, ki je drogo poskusila vsaj enkrat v življenju, smo Slovenci v zgornjem delu srednje tretjine evropskih držav. Nekaj podobnega velja za vse droge razen amfetaminov, ki v Sloveniji niso priljubljena droga. Vsaj enkrat v življenju sta jih poskusila dva odstotka vprašanih.
3