Ponedeljek, 10. 4. 2017, 12.44
7 let, 1 mesec
Dalmatinec, ki so mu Hrvati zaupali najtežjo nalogo #portret
Ante Toni Ramljak, rojen leta 1967, je novi izredni pooblaščenec za vodenje Agrokorja, ki se nikoli ni bal novih izzivov.
V zadnjih mesecih leta 1991 se je Dalmatinec iz Splita, ki je končal reško Fakulteto za pomorstvo in pozneje v Zagrebu doktoriral iz ekonomije, kot prostovoljec prijavil v hrvaško vojsko, ki je načrtovala preboj v tedaj okupirani Vukovar. Akcija ni uspela. Verjetno tudi zaradi nikoli pojasnjene vloge najvišjega hrvaškega državnega vrha pod vodstvom Franja Tuđmana, ki je do samega konca ostajal gluh za klice na pomoč iz mesta ob Donavi.
26 let pozneje ima hrvaška država povsem drugačen izziv – reševanje Agrokorja, ki utegne biti usodno za hrvaško gospodarstvo. Z njo ga ima tudi Ramljak, ki je sodeloval pri pisanju posebnega zakona, namenjenega sanaciji tega koncerna. Zdaj je postal njegov prvi mož, čeprav ga na tem položaju del največje vladne stranke HDZ do zadnjega ni hotel videti. Ramljak naj bi veljal za izbiro Martine Dalić, ministrice za gospodarstvo in podpredsednice v vladi Andreja Plenkovića (HDZ).
Preberite še -> Kaj se je premier Plenković dogovoril z dobavitelji Agrokorja # vživo
Sodeloval je pri hrvaški privatizaciji
Ramljak, oče treh otrok, je kariero začel v prvi hrvaški borznoposredniški hiši Investco, ki je danes ni več. Včasih je imela pomembno vlogo v tamkajšnji privatizaciji. Delnice naj bi pri kupovanju različnih podjetij pomagala hraniti tudi za Agrokor. Čeprav ni član nobene stranke, ima precej povezav z nekaterimi zdajšnjimi in nekdanjimi vplivnimi igralci v hrvaški politiki.
Leta 2007, po odhodu iz hrvaške podružnice investicijske družbe CAIB (od koder prihaja tudi nova članica uprave za finance Draga Cukjati), je začel delati v družbi za upravljanje Quaestus, ki je imela pomembno vlogo v hrvaški privatizaciji. Že dve leti pred tem se je recimo neuspešno potegovala za nakup turističnega središča Sunčani Hvar. Na očitke o domnevni privilegiranosti Quaestusa v postopku prodaje je moral v saboru odgovarjati tudi takratni predsednik vlade Ivo Sanader, prav tako iz Splita.
Ob Ramljakovem prihodu so imeli v Quaestusu velike načrte. Ustanovili so zasebni naložbeni sklad, v katerega je devet hrvaških vlagateljev skupaj vložilo 35 milijonov evrov. Med njimi so bili tudi Jamnica, ki je v lasti Agrokorja, Privredna banka Zagreb (PBZ), ena večjih financerk Agrokorja, in več državnih družb (Croatia Osiguranje, Dalekovod).
Predsednik uprave Quaestusa je bil Borislav Škegro, nadzorni svet pa je vodil Zlatko Mateša.
Radomir Čačić njegov intimus
Oba sta bila stara znanca iz političnih vod. Škegro je bil v 90. let prejšnjega stoletja minister za finance v vladi, ki jo je vodil Zlatko Mateša (HDZ), eden od ključnih političnih botrov Ivice Todorića. Konec marca, ob dokončnem finančnem zlomu Agrokorja, je Mateša dejal, da "ni več pomembno, kaj pravi Todorić, saj bodo imeli glavno besedo njegovi upniki".
Ante Ramljak naj bi veljal za izbiro Martine Dalić, ministrice za gospodarstvo v vladi Andreja Plenkovića. V nadzornem svetu Quaestusa je takrat sedel še en pomemben igralec na Hrvaškem: odvetnik Marjan Hanžeković. Danes je lastnik medijske skupine Hanza Media, nekoč bolj znane pod imenom Europa Press Holding (EPH), ki ima v lasti časopis Jutarnji list in več drugih medijev.
Ramljak je bil v Quaestusu do konca leta 2011, ko je podjetje zašlo v težave z regulatorjem kapitalskega trga, zaradi katerih sta morala položaj zapustiti Škegro in njegova desna roka Tomislav Matić. Postal je posebni svetovalec ministra za gospodarstvo in energetiko Radomirja Čačića (Hrvaška ljudska stranka – HNS). To je bilo v vladi, ki jo je vodil Zoran Milanović, predsednik Socialnih demokratov (SDP).
Odgovoren je bil za pregled nad ključnimi hrvaškimi energetskimi projekti, med njimi tudi gradnjo terminala za utekočinjeni naravni plin (LNG) na Krku. Bil je tudi član nadzornega sveta Hrvatske elektroprivrede (HEP), ki je v tem času že vstopala tudi na slovenski trg, in član uprave Centra za spremljanje investicij v energetskem sektorju (CEEI).
Ko je moral Čačić zaradi prometne nesreče, ki jo je povzročil na Madžarskem, na prestajanje zaporne kazni, je kmalu zatem vlado zapustil tudi Ramljak. Novo službo si je našel v podjetju Texo Management, ki ga je ustanovil Tomislav Matić.
Pričal v procesu proti Sanaderju
V svoji karieri se Ramljak ni zapletel v odmevnejše afere.
V propadlem poskusu menedžerskega odkupa Podravke v času Sanaderjeve vlade je moral na sodišče kot priča. Obramba je namreč zatrjevala, da so menedžerji delnice kupovali le za obrambo pred sovražnim prevzemom, ki ga je skušalo izpeljati neko norveško podjetje. Temu naj bi pri tem pomagali v CAIB. Menedžerji naj bi takrat ključni paket delnic Podravke obvladovali prek družbe FIMA Group, ki je bila ena od vlagateljic v Quaestus.
Tabloide je nekaj časa polnilo tudi njegovo razmerje z eno bolj znanih hrvaških voditeljic.
Vse te težave se v primerjavi z nalogo, ki Ramljaka čaka v prihodnjih tednih, zdijo zanemarljive, kar bo kmalu verjetno spoznal tudi sam.
2