Petek, 28. 1. 2022, 16.28
2 leti, 3 mesece
Zasebnost Bratuškove zavarovali sodniki, zasebnosti predsednice Evropske komisije pa ne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,35
61
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen očitno nima zasebnosti pri komuniciranju s sporočili SMS, kadar ta vsebujejo informacije o ključnih političnih odločitvah. Ravno nasprotno je v Sloveniji, kjer so tudi vrhovni sodniki v primeru Alenke Bratušek in fotoreporterja Janija Božiča stopili na stran politike, ne javnosti.
Evropski varuh človekovih pravic je odločil, da mora predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen razkriti SMS-sporočila, ki jih je izmenjala z direktorjem farmacevta Pfizer o nakupu cepiv proti covid-19. Podobna zgodba se je pred skoraj desetimi leti odvila tudi v Sloveniji, ko je bil na pogojno zaporno kazen obsojen fotoreporter Jani Božič, ta je z balkona fotografiral Alenko Bratušek med branjem SMS-sporočila, ki ji ga je ob izvolitvi za mandatarko poslal Peter Kraljič, nekdanji direktor svetovalne hiše McKinsey.
Javnost ima pravico dostopati do vseh dokumentov in komunikacije med uslužbenci evropskih institucij in farmacevtskih podjetij, ki se nanašajo na nabavo cepiv proti covid-19, je odločila evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly. Ta se je z odločitvijo odzvala na zahtevo novinarjev, ki so od predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen zahtevali dostop do njenih SMS-sporočil, ki jih je izmenjala z direktorjem farmacevta Pfizer.
Evropska varuhinja človekovih pravic je zato tudi priporočila Evropski komisiji in njeni predsednici, da razkrijejo vso komunikacijo z zaposlenimi v farmacevtskih podjetjih. Evropska komisija ima zdaj do 26. aprila čas, da se odzove na pozive ombudsmanke.
Zaradi fotografije na sodišče
27. februarja 2013 je slovenski parlament izglasoval nezaupnico vladi Janeza Janše, Alenko Bratušek pa podprl kot naslednjo mandatarko. Dvajset minut, preden so bili javno objavljeni rezultati glasovanja o mandatarstvu Bratuškove, je od Petra Kraljiča dobila SMS-sporočilo, v katerem ji je ta čestital za izvolitev. Vsebino SMS-sporočila pa je uspelo v objektiv ujeti fotoreporterju Janiju Božiču, ki ga je pozneje tudi objavil na spletni strani Pod lupo. Božič je po objavi ostal brez vseh akreditacij za spremljanje dela državnega zbora, s strinjanjem Bratuškove pa se je proti njemu začel tudi sodni pregon.
Obsojen na pogojno zaporno kazen
Božiča je okrajno sodišče zaradi kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil obsodilo na pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Božič se je na sodbo pritožil, vendar se je višje sodišče strinjalo z okrajnim. Kot so zapisali na sodišču, se je Božič neupravičeno seznanil s sporočilom SMS, saj za to ni imel dovoljenja oziroma privolitve Alenke Bratušek niti kakšnih drugih zakonskih pooblastil.
Vrhovno sodišče je v obsodbi Božiča tudi zapisalo, da je pravica do tajnosti pisem in komunikacijske zasebnosti ustavno zagotovljena. In da je Božič čezmerno posegel v te pravice Alenke Bratušek. Božič se je zaradi obsodbe preselil v London, kjer živi še danes.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen torej očitno nima zasebnosti pri komuniciranju s SMS-sporočili, kadar ta vsebujejo informacije o ključnih političnih odločitvah. Ravno nasprotno je v Sloveniji, kjer so tudi vrhovni sodniki v primeru Bratuškove in fotoreporterja Božiča stopili na stran politike, ne javnosti.
61