Četrtek, 12. 10. 2023, 21.23
6 mesecev, 2 tedna
Türk: Varnostni svet je polariziran, ni pa paraliziran
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,19
V primerjavi z obdobjem izpred četrt stoletja svet ni več unipolaren, pač pa postaja multipolaren, je prepričan Türk.
Svet je danes bolj zapleten, kot je bil v času prvega mandata Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 1998–1999, je na okrogli mizi v ljubljanski Cukrarni povedal takratni slovenski predstavnik v New Yorku Danilo Türk. V pogovoru o pomenu in priložnostih prihajajočega slovenskega članstva je med drugimi sodelovala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.
Slovenija je pred dvema tednoma v VS ZN, v katerega je bila izvoljena junija letos, uradno dobila status opazovalke. To pomeni, da lahko slovenski diplomati prisostvujejo na zasedanjih najpomembnejšega organa svetovne organizacije med pripravami za nastop mandata, ki bo trajal od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025.
Slovenija je 6. junija na volitvah v Varnostni svet v okviru vzhodnoevropske skupine sistema ZN premagala Belorusijo s 153 glasovi proti 38. Število 153 so izpostavili tudi v imenu današnje okrogle mize v organizaciji ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).
Fajon: Breme odgovornosti se že čuti
Danilo Türk, nekdanji predsednik republike in prvi slovenski veleposlanik pri ZN v New Yorku, je med pogovorom poudaril, da je pomen članstva v Varnostnem svetu ZN vselej velik, a da se svet vztrajno spreminja. V primerjavi z obdobjem izpred četrt stoletja ta namreč ni več unipolaren, pač pa postaja multipolaren, je prepričan Türk.
Varnostni svet tvori 15 držav, pri čemer pa ima pet stalnih članic tudi pravico do veta, kar redno pripelje do blokade raznih odločitev glede mednarodne varnosti. Varnostni svet je polariziran, ni pa paraliziran, je dejal Türk in s tem prikimal stališču vodje misije Slovenije v Varnostnem svetu Samuelu Žbogarju, ki se je v Ljubljano javil iz New Yorka.
Žbogar je predstavil prve vtise iz ZDA in ekipo, ki bo Slovenijo zastopala naslednji dve leti. "Smo v nizkem štartu, da začnemo članstvo," je povedal, med aktivnosti, ki jih še čakajo pred novim letom, pa je izpostavil niz usposabljanj in sestanke, kjer že sedijo za isto mizo z aktualnimi izvoljenimi članicami.
Ministrica Fajon je povedala, da se že čuti breme odgovornosti, ki ga bo Slovenija nosila. Kot je sama poudarila, je Slovenija v času kandidature vzpostavila osebni stik in zgradila nove mreže z državami, s katerimi prej ni imela tesnejših odnosov, Türk pa je v tej luči izpostavil, da je Slovenija s tem ustvarila tudi pričakovanja.
Türk: Misliti bomo morali z lastno glavo
Ana Bojinović Fenko, profesorica za področje mednarodnih odnosov z ljubljanske Fakultete za družbene vede, je prepričana, da imajo v VS ZN lahko vlogo tudi male države, kot je Slovenija. Pri tem je Türk izpostavil, da je pred Slovenijo izziv, ko bo morala predvsem misliti z lastno glavo, saj da se je navadila udobja delovanja znotraj EU in Nata, "kjer smo bolj ali manj avtomatično sprejemali vse, kar se je zgodilo v teh velikih organizacijah".
Svoj prispevek k okrogli mizi sta dala tudi vodja projektne enote za VS ZN na MZEZ Matej Marn in mladinska delegatka pri OZN Arina Šmidt.
Pred razpravo je v Cukrarni potekala premiera kratkega dokumentarnega videa 153, ki preko pogovora z ministrico Fajonovo razkriva ozadje dogajanja v New Yorku pred junijskimi volitvami nestalnih članic.
