Petek, 28. 7. 2023, 11.37
9 mesecev, 1 teden
Turizem v južni Evropi okreva, a države so preveč odvisne od njega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,07
Skoraj tretjina Evropejcev si poletne počitnice želi preživeti na plaži, precej manj jih načrtuje kulturne izlete in obiske kulturne dediščine. Delež tistih, ki pričakujejo, da bodo za letošnje poletne počitnice odšteli več kot 1.500 evrov, se je od lani znatno povečal, kaže raziskava zavarovalnice Allianz. Vendar podražitve prenočišč in hrane turistov ne odvračajo od potovanja. Povprečna stopnja zasedenosti hotelov namreč iz leta v leto narašča.
Še leta 2021 je bila povprečna zasedenost hotelov 48-odstotna, letošnja je 62-odstotna, pred pandemijo je znašala 71 odstotkov.
Deleži zasedenosti sob naraščajo kljub globalnim podražitvam, tako je dnevna cena za hotelsko sobo na svetovni ravni v prvem četrtletju 2023 narasla na 181 evrov. Za primerjavo: leta 2022 je ta znašala 140 evrov, leta 2021 pa 116 evrov.
Raziskava je pokazala, da so enotedenske počitnice na plažah južne Evrope cenovno še vedno mnogo dostopnejše kot na Karibih, v Avstraliji in ZDA ter primerljive s številnimi vrhunskimi destinacijami v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji.
Podatki tudi kažejo, da višje cene ne ovirajo počitniških načrtov, saj so dohodki od opravljenih kilometrov, namenjenih potovanju po Evropi, v prvem četrtletju leta 2023 že dosegli 92 odstotkov ravni iz predkoronskega leta 2019, medtem ko je prodaja letalskih vozovnic za obdobje od maja do septembra dosegla 91 odstotkov ravni iz poletja 2019.
Turizem okreva, a težave ostajajo
Po negotovih letih, ki jih je zaznamovala pandemija in povzročila upad turizma, se panoga znova močno krepi, kar pa prinaša tudi nekaj slabosti. Države južne Evrope namreč velik delež BDP ustvarjajo s turizmom, med njimi največ Hrvaška (11,3 odstotka), Portugalska (8,1 odstotka) in Grčija (7,7 odstotka), sledijo Španija, Italija in Slovenija. S tem so strukturno močno odvisne od tujih turistov in vse bolj ranljive v primeru zunanjih dejavnikov, kakršen je recimo pandemija.
Poleg tega obstaja nevarnost, da se ohranijo strukturni problemi regije, povezani z nizkokvalificiranimi delovnimi mesti in nizko produktivnostjo, so zapisali v poročilu raziskave. Opozarjajo tudi na nujnost vlaganj v trajnostne turistične prakse in izboljšanje infrastrukture, poleg tega pa spodbujajo razvoj turizma zunaj sezone in diverzifikacijo ponudbe, ki presega tradicionalne počitnice na plaži.
