Četrtek, 26. 8. 2021, 22.23
2 leti, 8 mesecev
Taliban, ki ga je Trump spravil iz zapora, je novi vladar Afganistana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
48
Leta 1968 rojeni mula Abdul Gani Baradar je uradno zgolj politični vodja talibanov in formalno ni glavni voditelj gibanja (za vrhovnega voditelja velja emir Habitulah Ahundzada), dejansko pa je prvi med talibani. Vprašanje je, če obvlada vse struje znotraj talibanskega gibanja.
Mula Abdul Gani Baradar je bil desna roka nekdanjega talibanskega voditelja mule Mohameda Omarja, ko je ta med letoma 1996 in 2001 z neizprosno okrutnostjo vladal Afganistanu. Zdaj Baradar velja za voditelja novega talibanskega režima v Afganistanu.
Abdul Gani Baradar se je rodil leta 1968 v provinci Uruzgan. Po etničnem izvoru je Paštun, torej pripadnik naroda, ki živi na jugu in vzhodu Afganistana in predstavlja slabo polovico prebivalstva države. Je pripadnik klana oziroma podplemena Sadozaj, ki je del plemena Popalzaj. To pleme velja za aristokratsko pleme. Pripadniki plemena so bili tudi afganistanski emirji oziroma kralji, ki so državi vladali od leta 1747 do 1978.
Dolgoletni prijatelj Mohameda Omarja
Kot je pred leti pisala ameriška revija The New Yorker, se je Baradar kot najstnik spoznal z Mohamedom Omarjem. Ta je pripadal manj pomembnemu paštunskemu plemenu Hotak. Omar se je rodil okoli leta 1960 v vasi v bližini Kandaharja, otroštvo pa je preživel v provinci Uruzgan. V 70. letih je Omar kot najstnik odšel v Kandahar, mesto, ki zdaj šteje okoli pol milijona prebivalcev.
V mestu sta se takrat oblikovali dve struji mladih. Pripadniki bolj aristokratskih plemen so lahko uživali v brezdelju in kajenju hašiša, drugi struja mladih, ki je prihajala iz revnejših plemen, se je zbirala v mošejah. Tem mladim, menda naj bi jim rekli talibani oziroma talibi, je pripadal tudi Omar.
Mudžahidski poveljnik Omar in njegov "brat"
Ko je sovjetska vojska konec leta 1979 vdrla v Afganistan, se je Omar pridružil mudžahidom. Ti so imeli vojaško podporo ZDA, logistično podporo Pakistana in denarno podporo bogatih naftnih zalivskih držav. Omar se je bojeval v eni od paštunskih mudžahidskih skupin, ki ji je poveljeval radikalni islamist Gulbudin Hekmatjar.
Enooki mula Mohamed Omar (na fotografiji na sredini), ki je s trdo roko vladal Afganistanu med letoma 1996 in 2001, se je redko fotografiral, češ da to ni v skladu z islamom. Naziv mula v Afganistanu pomeni voditelja mošeje v kakšnem manjšem, podeželskem kraju.
V Kandaharju, kjer je živel, je po prevzemu oblasti v središču mesta porušil kinodvorano in tam začel graditi mošejo z imenom Džamija Omar. Gradnjo je ustavil napad ZDA na Afganistan, pozneje pa so delo z ameriškim denarjem nadaljevali. Mošeja ima še vedno ime po Omarju, a naj bi bil zdaj mišljen drugi Omar, spremljevalec preroka Mohameda, in ne mula Omar. Po obnovitvi talibanske oblasti bo verjetno spet posvečena muli Omarju.
V enoti, ki ji je poveljeval mula Omar, je bil tudi njegov prijatelj mula Abdul Gani. Bil je njegov namestnik. Omar mu je nadel bojno ime Baradar, kar v paštunščini, ki je indoevropski jezik (spada v skupino iranskih jezikov), pomeni brat. V enem od bojev s Sovjeti je mula Omar oslepel na eno oko.
Ustanovitev gibanja talibanov v Kandaharju
Ko so se Sovjeti leta 1989 umaknili iz Afganistana, sta se Omar in Baradar ustalila v Kandaharju in ustanovila islamsko šolo. V Afganistanu je takrat divjala državljanska vojna. Med letoma 1989 in 1992 med komunistično oblastjo v Kabulu in mudžahidi, od leta 1992 naprej pa med mudžahidi samimi.
Leta 1994 je mula Omar v Kandaharju ustanovil talibansko gibanje. Njegova desna roka je bil mula Baradar. Beseda talibani pomeni učenci (verskih šol). Ednina je talib. Ta beseda je prevzeta v paštunski jezik iz arabščine. Vojaška moč talibanov so bili učenci verskih šol v afganistanskih begunskih taboriščih v Pakistanu. Te verske šole je denarno podpirala Savdska Arabija.
Talibani zavladajo Kabulu
Do konca leta 1994 so talibani, ki so imeli denarno in vojaško podporo Pakistana, zavladali Kandaharju in širili svoje oblast na vse strani. Večina talibanov je bila Paštunov, bili pa so med njimi tudi turško govoreči Uzbeki in Tadžiki, ki govorijo isti jezik kot Iranci.
Ustanovitelji in voditelji talibanov so bili večinoma nekdanji mudžahidi, veterani vojne s sovjetsko Rdečo armado. Večino talibanske vojske pa so v 90. letih predstavljali nekdanjih učenci verskih šol, ki so zahvaljujoč savdskemu denarju delovale v begunskih taboriščih v Pakistanu, kamor so se pred Rdečo armado zatekli afganistanski civilisti.
Leta 1996 so talibani zasedli prestolnico Kabul (mula Omar je kljub temu še vedno vodil državo iz Kandaharja) in imeli v rokah skoraj ves Afganistan, razen severa države. Od leta 1996 je v Kandaharju pod varstvom mule Omarja živel tudi Osama bin Laden, vodja teroristične mreže Al Kaida.
Strogi teokratski režim
Talibani so uvedli v državi strogo islamsko ureditev: kamenjanje prešuštnic, sekanje rok tatovom, javne usmrtitve na stadionih, prepoved šolanja žensk, prepoved javnih glasbenih prireditev, prepoved kaset in CD plošč, rušenje kinodvoran ... Trda je predla zlasti šiitskim Hazarom, ki so jim sunitski talibani zažigali vasi in jih pobijali. Del Afganistana, kjer živijo šiiti, je tudi Bamijan. Tu so talibani leta 2001 porušili velika kipa Bude, vklesana v skalo.
Ves čas te krvave vladavine je bil mula Baradar eden vodilnih talibanov. V letih 1996-2001 naj bi imel več funkcij: guverner provinc Herat in Nimruz, namestnik obrambnega ministra ...
Beg dveh mul na motorju
Oktobra 2001 so Afganistan napadle ZDA. Talibanski režim se je hitro sesedel, a so se talibanski poveljniki večinoma umaknili na varno v sosednji Pakistan. Tudi mula Baradar. V Pakistanu naj bi zavetje našel tudi mula Omar (tega naj bi decembra 2001, ko se je Severno zavezništvo bližalo Kandaharju, na svoj motor posadil Baradar in ga rešil iz mesta).
Mula Baradar se je že pred letom 2010 pogajal s takratnim afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem. Oba sta pripadnika plemena Popalzaj, kar je za paštunsko družbo, kjer imajo plemenske vezi močno vlogo, pomemben podatek. Baradar in Karzaj sta se srečala tudi v Moskvi leta 2019. Karzaj, ki takrat ni bil več predsednik Afganistana, je na fotografiji na sredini, levo od njega je Baradar.
Talibanska oporišča v Pakistanu
Po enih poročilih naj bi mula Omar živel v hišnem priporu v Karačiju na jugu Pakistana, po drugih pa naj bi se svobodno gibal po Pakistanu in odhajal v Kveto, močno paštunsko in talibansko trdnjavo na zahodu Pakistana, blizu meje z Afganistanom. Pakistanci so sicer uradno zanikali, da bi mula Omar živel v Pakistanu. Omar je umrl aprila 2013 zaradi jetike v Afganistanu.
Talibani so se po padcu z oblasti hitro opomogli in začeli z gverilsko vojno proti Američanom in njihovim zaveznikom. Eden od tistih, ki je iz Pakistana usmerjal talibanske akcije v Afganistanu, je bil tudi Baradar.
Skrivna pogajanja z Baradarjem
Po drugi strani pa so Američani, afganistanska vlada in takratni afganistanski predsednik Hamid Karzaj menili, da bi lahko z Baradarjem sklenili mir. Tako Karzaj kot Baradar sta pripadnika istega plemena. V Dohi v Katarju so talibani tudi odprli svoj politični urad, da bi se lažje pogajali z vlado v Kabulu.
Februarja 2020 sta v Dohi Baradar in ameriški mirovni odposlanec Zalmay Khalilzad podpisala mirovni sporazum. Z Baradarjem se je po telefonu pogovarjal tudi Trump, osebno ga je lani jeseni v Doho prišel obiskat tudi takratni ameriški zunanji minister Mike Pompeo. Pred dnevi se je Baradar v Afganistanu na skrivaj srečal tudi z direktorjem CIE Williamom Burnsom.
Že pred letom 2010 naj bi prišlo do občasnih pogajanj med Karzajem in Baradarjem. V začetku leta 2010 je pakistanska obveščevalna službe ISI aretirala Baradarja v Karačiju in ga zaprla. Po eni od razlag je bila to skupna pakistansko-ameriška akcija, po drugi razlagi pa naj bi Pakistanci aretirali Baradarja, da bi preprečili morebitno sklenitev miru med talibani ter ZDA in Karzajem. Obamova administracija naj bi od Pakistancev zahtevala Baradarjevo izpustitev, a so ti to zavračali.
Trump spravi Baradarja na prostost
Baradar je bil v pakistanskem zaporu do oktobra 2018, ko ga je pakistanska oblast spustila na prostost na zahtevo Trumpove administracije. S tem je hotel tedanji ameriški predsednik Donald Trump pospešiti in olajšati pogajanje s talibani. Februarja 2020 so ZDA in talibani sklenili mirovni sporazum.
Mike Pompeo in mula Baradar sta se srečala lani jeseni v Dohi.
Glavni pogajalec na talibanski strani je bil mula Baradar. Z ameriške strani je mirovni sporazum podpisal posebni ameriški mirovni odposlanec Zalmay Khalilzad, ki je afganistanskega rodu. Marca 2020 se je po telefonu z Baradarjem pogovorjal tudi Trump. Ta je dejal novinarjem, da je bil to dober pogovor. Jeseni istega leta se je z Baradarjem v Dohi osebno srečal tudi ameriški zunanji minister Mike Pompeo.
Novi afganistanski voditelj
Baradar se je v Afganistan iz Katarja vrnil 17. avgusta letos. Vsi v njem že vidijo prihodnega voditelja Afganistana, ki se bo zdaj imenoval Islamski emirat Afganistan. Tako kot med letoma 1996 in 2001.
48