Četrtek, 2. 2. 2023, 14.36
1 leto, 3 mesece
Svet ECB petič zapored dvignil obrestne mere in ni še konec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,73
Svet Evropske centralne banke (ECB) je petič zapored zvišal osrednje obrestne mere v območju evra. Skladno s pričakovanji jih je tokrat dvignil za 0,5 odstotne točke. Od julija lani jih je skupno zvišal za tri odstotne točke, tako da je glavna evrska obrestna mera na najvišji ravni po novembru 2008.
Osrednji organ denarne politike v evrskem območju je v zadnjih sedmih mesecih obrestne mere dvakrat dvignil za 0,75 odstotne točke in trikrat za 0,5 odstotne točke. Gre za rekordno dinamiko zviševanja cene denarja. Današnji dvig je bil skladen z napovedmi analitikov.
Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja, ki velja za glavno in je bila do lanskega julija dolgo časa pri nič odstotkih, bo tako po novem 3,0 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila 3,25 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera, ki je bila dolgo v negativnem območju, pa 2,5 odstotka.
Svet ECB je ob tem nekoliko posegel v napovedi nadaljevanja zaostrovanja denarne politike, ki ga v sistemu centralnih bank evrskega območja imenujejo normalizacija denarne politike.
Zagotovo nas čaka vsaj še ena podražitev denarja
Medtem ko je decembra svet zapisal, da bo treba obrestne mere za čimprejšnjo vrnitev inflacije v okvire srednjeročnega cilja ECB "še precej zviševati z enakomernim tempom", je danes ob pričakovanju, da bo obrestne mere v prihodnje še zviševal, navedel, da jih namerava zaradi osnovnih inflacijskih pritiskov marca dvigniti še za 0,5 odstotne točke, "zatem pa bo presodil o nadaljnjem poteku denarne politike".
Takšna dikcija bi lahko govorila v prid ugibanjem in pozivom, da bi lahko ECB, podobno kot je to ta teden storila ameriška centralna banka Federal Reserve, nekoliko upočasnila dinamiko zviševanja obrestnih mer.
Inflacija se namreč počasi umirja, čeprav še vedno ostaja visoka, obenem pa so napovedi gospodarskih gibanj nekoliko ugodnejše in nekateri so pred današnjo sejo opozarjali, da bo svet ECB poskušal najti pravo ravnotežje med nadaljevanjem boja z inflacijo in skrbjo za to, da zaostrovanje finančnih pogojev ne bi preveč zavrlo gospodarstva.
Lagarde: Z zviševanjem obresti še ni konec
Gospodarstvo evrskega območja se je izkazalo kot bolj odporno od pričakovanj in naj bi v naslednjih četrtletjih okrevalo, je po seji sveta ECB dejala njena predsednica Christine Lagarde. Obenem pa je jasno dejala, da svet ECB "še ni opravil" z zviševanjem obrestnih mer, in nakazala, da napovedani marčni dvig ne bo zadnji.
Lagardova je na novinarski konferenci po seji jasno povedala, da osrednji organ evrske denarne politike z zviševanjem obrestnih mer "še ni opravil", saj ima na poti zaostrovanja denarne politike "za opraviti še kar nekaj poti".
Zagotovila je, da bo svet ostal na poti "precejšnjega zviševanja obrestnih mer z enakomernim tempom", kakor je navedel po decembrski seji. Po njenih besedah o odločnosti ECB, da inflacijo vrne v okvire srednjeročnega inflacijskega cilja, ki je pri dveh odstotkih, "ne bi smeli dvomiti".
Na vprašanje, ali bi marčni dvig obrestne mere lahko bil zadnji, je odgovorila "ne, ne, ne". Obenem pa je v svojih odgovorih po poročanju tujih tiskovnih agencij nakazala, da vendarle popolnega soglasja glede nadaljnjih ukrepov denarne politike ni, je pa "strinjanje široko".
