Petek, 13. 1. 2023, 22.02
1 leto, 3 mesece
Srečanje "vladarjev sveta", ki buri duhove teoretikov zarot
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,90
38
Letošnje srečanje Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu bo od 16. do 20. januarja.
V Davosu v Švici se bo v ponedeljek začelo vsakoletno zasedanje Svetovnega gospodarskega foruma. Glavna tema letošnjega srečanja, ki je že 53. po vrsti, je "sodelovanje v razdrobljenem svetu". Zasedanja se bo udeležilo več kot 2.700 vodilnih osebnosti iz politike, gospodarstva in civilne družbe iz 130 držav, med njimi bo tudi 52 premierjev ali predsednikov držav. Slovenski premier Robert Golob je prejel vabilo, a ga na srečanje ne bo.
Potem ko je bilo lani vsakoletno zasedanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) maja, se letos znova vrača v svoj januarski termin. Sodelovanja v razdrobljenem svetu (oziroma Cooperation in a fragmented world v angleškem izvirniku) je glavna, krovna tema, o kateri bodo letos razpravljali udeleženci zasedanja.
Visoki gosti v Davosu
Med njimi bodo nemški premier Olaf Scholz, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, posebni odposlanec ameriškega predsednika za podnebje John F. Kerry, generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde, predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, španski premier Pedro Sanchez, nizozemski premier Mark Rutte in grški premier Kiriakos Micotakis.
Prišli bodo tudi finska premierka Sanna Marin, belgijski premier Alexander De Croo, irski premier Leo Varadkar, švicarski predsednik Alain Berset, poljski predsednik Andrzej Duda, azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, srbski predsednik Aleksandar Vučić, južnokorejski predsednik Jun Suk-jeol in južnoafriški predsednik Cyril M. Ramaphosa.
Fajonova namesto Goloba v Davos
Vabilo iz Davosa je dobil tudi slovenski premier Robert Golob, a ga na srečanje ne bo. Kot piše časnik Delo, je iz kabineta predsednika vlade prišlo pojasnilo, da ima Golob v tem obdobju druge obveznosti. Je pa vabilo na zasedanje Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu sprejela slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
Kot so sporočili s slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, bo Fajonova v Davosu od 19. do 20. januarja sodelovala v naslednjih panelnih razpravah:
- s področja vesolja (Scaling space economy for Earth), kjer bo predstavila dodano vrednost Slovenije na področju vesoljske industrije (18. januar),
- s področja voda (Meeting of the champions for water innovation community), kjer bo predstavila slovenske dosežke na področju upravljanja vod (18. januar),
- na temo vloge EU v razdrobljenem svetu (European leadership in a fragmented World) (sreda, 18. januar),
- na temo Zahodnega Balkana (Diplomacy dialogue on the Western Balkans), kjer bo spregovorila o slovenskih prizadevanjih in aktivnostih v podporo širitvi EU na Zahodni Balkan (19. januar),
- na temo spremenjenih geopolitičnih razmerij (Preparing for a new geopolitical era), kjer bo predstavila svoj pogled na geopolitične izzive (19. januar),
- na temo voditeljic (Women leaders dinner) (19. januar),
- na temo spremenjenih varnostnih razmerij in morebitne potrebe po novi varnostni arhitekturi (A New Helsinki) (20. januar).
Kdo še pride v Davos
V Davos bodo med drugim prišli tudi direktor ameriške obveščevalne agencije NSA Avril Haines, direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva, generalna direktorica Svetovne trgovinske organizacije Ngozi Okonjo-Iweala, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus, izvršni direktor Mednarodne agencija za energijo Fatih Birol, izvršni direktor Unicefa Catherine Russell in predsednica mednarodnega odbora za Rdeči križ Mirjana Spoljaric Egger.
Pod krovnim naslovom teme sodelovanja v razdrobljenem svetu se po navedbah organizatorjev skrivajo vprašanja o javno-zasebnem sodelovanju pri reševanju najbolj žgočih izzivov: med drugim sodelovanje med svetovnimi voditelji pri vprašanju energije, podnebja in narave ter geopolitično sodelovanje v multipolarnem svetu.
Tarča na račun Davosa z leve in desne
Davos, kamor pogosto prihajajo najbogatejši in najvplivnejši svetovni poslovneži, je že nekaj let tudi tarča kritikov. Po njem pada tako z leve kot z desne. Tako je leta 2020 komentator v britanskem časniku The Guardian srečanja v Davosu opisal kot srečanja "vrhovnih duhovnikov plutokracije, tj. vladavino ultrabogatašev", in kot dober primer ideološke dediščine neoliberalizma.
Pred desetletjem je takrat še novinarka Chrystia Freeland grajala srečanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) in se posmehovala povabljencem v Davos, letos pa je sama udeleženka srečanja v Davosu.
Za nekdanjo kanadsko novinarko Chrystio Freeland, ki je leta 2012 napisala odmevno knjigo Plutokrati: Vzpon nove elite superbogatih in padec vseh drugih (izvirnik: Plutocrats: The Rise of the New Global Super-Rich and the Fall of Everyone Else), je tako Davos nekakšna sodobna različica bogataških elitnih plesov in skupnih lovov na živali. Tisti častihlepni plutokrat, kot superbogataše v izvirniku imenuje Freelandova, ki dobi povabilo na ta forum, je s tem dobil znak, da je dobrodošel na mednarodni sceni.
Ironija usode je, da je Freelandova, ta je od leta 2019 podpredsednica kanadske vlade, od leta 2020 pa tudi finančna ministrica, ena od udeleženk letošnjega Davosa.
Teorije zarot o Davosu
Zdaj že pokojni ameriški politolog Samuel P. Huntington je udeležence Davosa poimenoval kot Davosmane, državljane sveta, za katere so državne meje ovire. Še ostrejši je nekdanji glavni Trumpov svetovalec in ideolog populizma Steve Bannon, ki je pred leti svoje nasprotnike, t. i. globaliste, označil za stranko Davosa.
Njegov ideološki somišljenik z desnega roba, ameriški teoretik zarote Jack Posobiec, pa je lani spomladi srečanje WEF opisal kot srečanje, na katerem bodo elite kovale nove zarote za nadaljnji nadzor nad svetovno populacijo.
Klaus Schwab – novi veliki zlobnež za teoretike zarot
Tudi ustanovitelj in vodja Svetovnega ekonomskega foruma v Davosu Klaus Schwab je postal priljubljena tarča radikalno desnih teoretikov zarot, še zlasti, ko je junija 2020 predlagal, da bi pandemijo videli kot priložnost za veliko prenovo oziroma veliko ponovno nastavitev (ang. great reset) svetovnega gospodarstva. Lahko bi rekli, da je za teoretike zarot Schwab v zadnjih letih postal nekakšni novi George Soros, veliki zlobnež, ki s spletkami nadzoruje svet.
Ustanovitelj in vodja WEF, nemški ekonomist Klaus Schwab, je postal priljubljena tarča teoretikov zarote, potem ko je poleti 2020 govoril o veliki ponastavitvi (great reset) svetovnega gospodarstva. Iz "velikega reseta" je nastala teorija zarote, ki se je razširila po svetovnem spletu in po kateri je pandemija covid-19 načrtovana in vodena velika zarota globalne elite.
Zanimivosti o Davosu
Prvo letno srečanje v Davosu je bilo leta 1971, na njem pa je sodelovalo le 500 udeležencev.
Prvo letno srečanje je trajalo 14 dni.
Davos je najvišje ležeče mesto v Evropi, saj leži na 1.560 metrih nadmorske višine.
Prvo in edino srečanje, ki ni potekalo v Davosu, je bilo leta 2002 v New Yorku. To je bil znak solidarnosti z mestom po terorističnem napadu 11. septembra 2001.
Med srečanjem se v Davosu izpusti ogljikovega dioksida zmanjšajo do 30 odstotkov.
Davos ima bogato kulturno zgodovino. V to mesto je postavljeno dogajanje v znanem romanu Čarobna gora, ki ga je napisal nemški pisatelj Thomas Mann. V Davosu je škotski pisatelj Robert Louis Stevenson napisal sedem zadnjih poglavij romana Otok zakladov.
Vir: USA Today in Donald Armbrecht (WEF)
38