Četrtek, 20. 12. 2018, 9.21
5 let, 4 mesece
Norvežanka dobila azil na Poljskem: "Vzeli bi mi hčerko"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,11
14
Sedemintridesetletna državljanka Norveške in njena 23 mesecev stara hčerka se bosta v zgodovino vpisali kot prvi Norvežanki, ki sta po drugi svetovni vojni dobili azil v drugi evropski državi. Njuni prošnji je ugodila Poljska, ki je sicer znana po svojem ostrem zavračanju prosilcev za azil. 37-letnica je prošnjo za azil vložila, ker se je bala, da jo bodo socialne službe v domovini ločile od hčerke.
Norwegian woman Silje Garmo and her daughter were given political asylum in Poland (!). Polish authorities decided that her human rights were infringed by @NorwayEU & she's been repressed by Norwegian authorities #HumanRights https://t.co/7ws6JaatsI
— Piotr T. Nowakowski (@ptnowakowski) December 12, 2018
Silje Garmo se bo v zgodovino zapisala kot prva Norvežanka, ki je dobila azil v nekdanji komunistični državi. Po poročanju časnika The Times se je 37-letnica v Varšavo zatekla maja lani, ko jo je norveška agencija za zaščito otrok, znana pod imenom Barnevernet, obtožila, da zlorablja protibolečinske tablete in da ne skrbi dovolj dobro za svojo 23 mesecev staro hčerko Eiro.
Norvežanka trdi, da očitki socialne službe ne držijo
Hči nekdanjega norveškega politika trdi, da to ne drži in da so ji delavci socialne službe, potem ko je odšla na Poljsko, vdrli v stanovanje brez predhodne najave. Garmova je v Varšavo zbežala brez svoje 13-letne hčerke Froye, ki je ostala na Norveškem, trenutno pa živi pri nekdanjem partnerju svoje mame.
Za pravno zaščito Garmove se je na Poljskem osebno zavzel tudi poljski premier Mateusz Morawiecki. Poljska se je za omenjeno potezo odločila tudi zato, ker norveško agencijo Barnevernet številni obtožujejo, da je preveč stroga in nepopustljiva. Po poročanju The Timesa Barnevernet pogosto loči starše od otrok, njegove odločitve pa so trenutno predmet šestih postopkov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu.
'Silje Garmo, 37, and Eira, 23 months, are thought to be the first Norwegians to be accepted as refugees in another European country since the Second World War.'
— Tamara (@tm1fox) December 18, 2018
https://t.co/fr6KXXfHuT
Norveška ministrica za otroke Linda Hofstad Helleland zadeve Garmo doslej ni hotela komentirati, dejala je le, da je glavni namen omenjene službe ta, da pomaga družinam, da bi bolje funkcionirale. "Ločevanje otrok od staršev je skrajni ukrep. Vedno se trudimo, da bi pomagali staršem," je poudarila pristojna ministrica.
"Vzeli bi mi hčerko, ne bi je videla do njenega 18. leta starosti"
Na poljskem ministrstvu za zunanje zadeve so podelitev azila Norvežanki in njeni hčerki potrdili. "Ministrstvo je pri tem upoštevalo ustavne varovalke, ki se nanašajo na zaščito materinstva in starševstva, zaščito družinskega življenja, zaščito staršev in starševske avtoritete," so poudarili na poljskem zunanjem ministrstvu.
Garmova je po poročanju tujih medijev najprej pobegnila v Španijo, vendar pa so jo španske oblasti po nalogu Interpola kmalu prijele. Po vrnitvi na Norveško je Garmova maja lani pobegnila na Poljsko, kjer so jo med drugim zaščitile tudi vplivne katoliške organizacije.
"Veste, kaj bi se zgodilo, če bi ostala na Norveškem? Vzeli bi mi hčerko, ne bi je videla do njenega 18. leta starosti," je poudarila Garmova in dodala, da se bo borila za to, da bo na Poljsko kmalu prišla tudi njena 13-letna hči Freya.
14