Kitajska napada medijsko svobodo Hongkonga?

Čeprav je svoboda govora zapisana v ustavi Hongkonga, se razkorak med mestno državo in Kitajsko, ki ne uživa svobode izražanja, zmanjšuje, meni hongkonška novinarka Mak Yin Ting in dodaja, da povečanje števila medijev v Hongkongu ne pove vsega. V mestu s sedmimi milijoni prebivalcev je 46 dnevnikov ter 642 tednikov in mesečnikov, ki pa ne zagotavljajo raznolikosti mnenj, kar je temeljni del svobode medijev, pravi. Skoraj 82 odstotkov od 663 novinarjev, ki so sodelovali v anketi zveze hongkonških novinarjev, meni, da se je svoboda medijev po letu 2005, ko je vodenje Hongkonga prevzel Donald Tsang, poslabšala. Več kot 92 odstotkov anketiranih je prepričanih, da je tesen vladni nadzor nad informacijami prehitel samocenzuro kot glavna oblika zmanjševanja svobode medijev. Vlada na številne načine nadzira, kako se poroča o določenih informacijah ter celo, katere podobe in zvoki se uporabljajo. Medijem je onemogočeno poročanje o številnih dogodkih, zanašati se morajo na uradna poročila. Primer takšnega delovanja je predstavitev politike o prebivalstvu. Na predstavitvi za zaprtimi vrati niso dovolili prisotnosti kamer ali snemalnikov zvoka. Vsega poročila niso predstavili medijem, te so napotili na spletno stran vlade, ki je tako pogosto edini vir informacij oziroma prireja informacije.

Še bolj skrb zbujajoča so poročila o grobem ravnanju z novinarji. Na shodu 1. julija lani, vsakoletnem izkazovanju jeze zaradi uničevanja demokracije, so s solzivcem popršili najmanj 19 novinarjev, enega pa so aretirali.

Hkrati so vedno strožje omejitve gibanja novinarjev na uradnih prireditvah. Ob obisku namestnika kitajskega premierja Li Keqianga so večini novinarjev zavrnili akreditacije, novinarski prostor pa je bil daleč od uradne ceremonije. Močno omejeno je tudi gibanje novinarjev v okolici novih vladnih prostorov v Tamarju.

Posebej škodljiva za svobodo medijev je naraščajoča samocenzura med novinarji. Ta je še večja med novinarji časopisov v lasti podjetjih, ki želijo širiti svoje trge na kontinentalno Kitajsko. Več kot polovica lastnikov časopisov ali večjih delničarjev je imenovanih za delegate narodnega kongresa kitajske partije. Konflikt interesa vodi do zmanjšanja kitajski vladi nenaklonjenega poročanja.

"Svoboda govora v Hongkongu je ogrožena. Prizadevanja se morajo začeti pri novinarjih, a potrebujemo skupno voljo, da obrnemo ta trend," pravi Mak Yin Ting.