Kako je Estonija postala vodilna tehnološka država?

Ko je Estonija leta 1991 razglasila neodvisnost, je imela manj kot polovica njenih prebivalcev v hipu telefonsko linijo, edina zveza z zunanjim svetom pa je bil finski mobilni telefon s postajo na vrtu zunanjega ministrstva. Zdaj pa so Estonci sodelovali pri ustanavljanju Skypa, Hotmaila in Kazaa.

Leta 2007 je bila Estonija prva država na svetu, ki je uvedla elektronske volitve. Ima najbolj razširjeno mrežo širokopasovnega interneta, njeni prebivalci parkirnino plačujejo z mobilnim telefonom, svoje zdravstvene podatke pa imajo shranjene v digitalni obliki. Od milijona in tristo tisoč prebivalcev jih 95 odstotkov svojo davčno napoved odda v elektronski obliki, piše Economist. Kako je lahko majhna baltska država postala tehnološko tako napredna?

Internet je človekova pravica Vse se je začelo leta 1992, ko je tedanji premier Mart Laar v dveh letih s svojo mlado vlado – povprečna starost ministrov je bila 35 let – postavil temelje estonskega gospodarstva. Ena izmed novosti je bila, da so se lahko nova podjetja ustavljala hitro in brez dolgih birokratskih postopkov. Tako je bilo ustanovljenih veliko tehnoloških podjetij.

Ko so Finci nadgradili svoj telefonski sistem, so želeli Estoniji podariti stare analogne sisteme. Toda Estonci so ponudbo odklonili in si zgradili nov digitalni sistem. Celotna državna infrastruktura je preskočila eno razvojno stopnjo. V hipu je na primer država, ki sploh ni imela zemljiške knjige, dobila digitalno. Mladi ministri so prihodnost države utemeljili na internetu.

Leta 1998 se je začel nacionalni projekt, s katerim so si prizadevali vse učilnice v državi opremiti z računalniki. Leta 2000 je estonska vlada razglasila, da je dostop do interneta osnovna človekova pravica. Internet je tako prišel v vsako estonsko gospodinjstvo, kmalu za tem je bil povsod omogočen brezplačen dostop do brezžičnega interneta. Vsa državna infrastruktura se je spremenila v elektronsko obliko. Estonija je postala e-država.

Otroci želijo biti "tehno friki" Ko so leta 2005 eBayu prodali Skype, ki so ga ustanovili Estonci Ahti Heinla, Priit Kasesalu in Jaan Tallinn, za 2,6 milijarde dolarjev, se je ustvaril nov razred investitorjev, ki so želeli vlagati v tehnološka podjetja. V Tehnopolu, tehnološkem mestu v Talinu, je trenutno 150 tehnoloških podjetij. "Zaradi majhnega domačega trga so primorani razmišljati globalno," je za Economist dejal Taavet Hinrikus, prvi zaposleni v Skypu in sooustanovitelj TransferWise, ki omogoča mednarodne transferje denarja. Po podatkih Svetovne banke je bilo leta 2011 v Estoniji registriranih 14 tisoč novih podjetij, kar je 40 odstotkov več kot recimo leta 2008. Visokotehnološka industrija prispeva 15 odstotkov državnega BDP.

Kakšen je estonski recept za majhne države, ki želijo postati tehnološke velesile? "Naredite to, kar smo storili mi," predlaga Hinrikus. In vlagajte v izobrazbo. Lani so v javnih šolah začeli projekt Programski tiger, v katerem bodo učence učili osnov programiranja. "V osemdesetih je vsak otrok želel biti rockovska zvezda, zdaj pa vsi želijo biti tehnični podjetniki," je dodal Taavet Hinrikus.