Kaj čaka Slovenijo in Zahodni Balkan v prihodnjem letu?

Gospodarske razmere na Balkanu se izboljšujejo, zaradi krepitve populizma pa se močno povečuje politična negotovost, v analizi politično-družbenih in gospodarskih trendov balkanskih držav ugotavlja Inštitut za strateške rešitve (ISR), ki dogajanje letno analizira zadnjih pet let. V publikaciji z naslovom Strategic Foresight 2017: Obvladovanje izzivov pri mednarodnem poslovanju zajemajo osem držav: poleg Slovenije še Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Kosovo, Makedonijo, Albanijo in Srbijo.

Prihodnje leto se bo pozornost od sprejemanja ukrepov za okrevanje gospodarstev usmerila k sprejemanju ukrepov za dvig kakovosti življenja, menijo, kot pomemben dejavnik pa navajajo približevanje Evropski uniji (EU). Za članstvo se že pogajata Srbija in Črna gora, v vrsti stojita Albanija in Makedonija, za njima pa tudi BiH in Kosovo. 

Povzemamo priložnosti in tveganja, ki jih državam za prihodnje leto napoveduje ISR.

Bled Foto: Turizem Bled Slovenija

BDP na prebivalca: 21.370 USD (okrog 20.500 evrov)

Rast BDP v 2017 (napoved MDS): 1,8 odstotka

• Manj stabilno politično okolje: ISR napoveduje stopnjevanje pritiskov različnih deležnikov na vlado tudi zaradi bližajočih se parlamentarnih volitev (mandat vlade Mira Cerarja se izteče poleti 2018).
• Pozitivne gospodarske smernice, predvsem krepitev domače potrošnje (torej prodaja podjetij v Sloveniji) in rast izvoza, ki se bo sicer upočasnila.
• Zaposlenost se bo izboljševala, še vedno pa dve tretjini zaposlenih prejema plačo, ki je nižja od povprečne slovenske plače (okrog tisoč evrov neto).

Hrvaška

Zagreb, Hrvaška Foto: infozagreb.hr BDP na prebivalca: 11.858 USD  (okrog 11.400 evrov)

Rast BDP v 2017 (napoved MDS): 2,2 odstotka

• Politično okolje bo stabilno.
• ISR pričakuje nadaljnji upad brezposelnosti, rast zaposlenosti in domače potrošnje, izziv ostaja visoka zadolženost javnega in zasebnega sektorja ter reforma trga dela.
• Na turistični sektor, ki ustvari petino BDP, bi lahko negativno vplivala davčna reforma, ki bo delu sektorja dvignila DDV. To naj bi zmanjšalo naložbe in število delovnih mest v turizmu.
• Po napovedih premierja Tihomirja Oreškovića bo Hrvaška v roku štirih let uvedla evro. Guverner Hrvaške narodne banke Boris Vujčić sicer uvedbe evra pred letom 2020 ne pričakuje.

Bosna in Hercegovina 

Republika Srbska, BiH Foto: Bojan Puhek BDP na prebivalca: 4.289 USD (okrog 4.100 evrov)

Rast BDP v 2017 (napoved MDS): 3,6 odstotka

• Čeprav je Bruselj letos odobril prošnjo BiH za članstvo v EU, bo po mnenju ISR dogajanje v državi še naprej podrejeno političnim interesom na ravni posamezne enitete, torej Federacije BiH ter Republike Srbske. Pogajanja bodo tudi zato dolga, napovedujejo.
• Napetosti med entitetama se bodo nadaljevale, kar bo še naprej hromilo tudi investicijsko aktivnost.
• Brezposelnost ostaja visoka (brez dela je približno četrtina aktivnega prebivalstva), prav tako revščina: skoraj polovica prebivalstva živi pod pragom revščine.
• Izziv ostajajo slaba posojila v bankah, plačilna nedisciplina, siva ekonomija, korupcija, organizirani kriminal, poleg tega bi BiH lahko postala alternativna pot beguncev na poti v EU.

Črna gora

Budva, Črna gora Foto: Thinkstock BDP na prebivalca: 6.809 USD (okrog 6.500 evrov)

Rast BDP v 2017 (napoved MDS): 3,6 odstotka

• Politične napetosti se nadaljujejo in bi lahko po mnenju ISR povečale politično negotovost.
• Evropska komisija kot izziv navaja korupcijo, organizirani kriminal in fiskalno nestabilnost. Rast javnega dolga (ta je lani znašal 67 odstotkov BDP, letos 75,5, prihodnje leto pa predvidoma že 81,8 odstotka) je posledica posojil, povezanih z gradnjo avtoceste na relaciji od Bara do Boljar (do srbske meje).

Kosovo

Priština, Kosovo Foto: Thinkstock BDP na prebivalca: 3.877 USD  (okrog 3.700 evrov)

Rast BDP v 2017 (napoved MDS): 3,3 odstotka

• Trenja med vlado Ise Mustafe in opozicijo, ki je že letos bojkotirala delo državnih institucij, se bodo po napovedih ISR nadaljevala.
• Prednostni nalogi ostajata normalizacija odnosov s Srbijo (ob pomoči EU) in približevanje EU, pri čemer pa zaradi notranjepolitičnih težav ISR ne pričakuje vidnega napredka.
• Razmere v družbi ostajajo močno nestabilne. Brezposelna je tretjina aktivnega prebivalstva, večina živi od nakazil iz tujine in sive ekonomije.
• Izzivi so korupcija, počasen gospodarski napredek, redni izpadi električne energije in neplačevanje davkov (plačuje jih manj kot polovica od 45 tisoč podjetij v državi).

Makedonija 

Skopje, Makedonija Foto: Thinkstock BDP na prebivalca: 5.350 USD (okrog 5.100 evrov)

Rast BDP v 2017 (napoved MDS): 3,5 odstotka

• Po letošnjem zaostrovanju politične krize (decembra so imeli predčasne volitve) se bo ta po napovedih ISR prihodnje leto umirila, a možnosti novih predčasnih volitev ne izključujejo.
• Zaradi politične nestabilnosti ni napredka pri približevanju Evropski uniji (EU) in Natu, reforme pa so prepočasne, da bi dosegali zastavljene cilje, na primer zmanjševanje primanjkljaja, ki znaša 2,2 odstotka BDP.
• Po letošnjem upadu Mednarodni denarni sklad (MDS) Makedoniji napoveduje 3,5-odstotno rast BDP, težava pa ostajajo nespoštovanje pogodb, plačilna nedisciplina, siva ekonomija in nizka konkurenčnost zasebnega sektorja.
• Šibko spoštovanje načel demokracije in vladavine prava.

Srbija

Beograd, Srbija Foto: Reuters BDP na prebivalca: 5.544 USD (okrog 5.300 evrov)

Rast BDP v 2017 (napoved MDS): 2,8 odstotka

• Premier Aleksander Vućić si je na letošnjih predčasnih volitvah zagotovil absolutno večino, kar olajšuje sprejem reform.
• Vućić med drugim napoveduje dvig plač in pokojnin, čemur pa deloma nasprotuje MDS: ta podpira enkratno uskladitev pokojnin ter dvig plač v šolstvu in zdravstvu, ne pa tudi uradnikom, vojski in policiji.
• Prednostna naloga bo normalizacija odnosov s Kosovom, ki je eno od poglavij v okviru procesa približevanja članstvu v EU. Odnose bi lahko zamajala poteza kosovske vlade, ki je nacionalizirala rudnik Trepče. Zaradi trenj v odnosih s Kosovom lahko izbruhnejo družbeni nemiri.
• Reforma postopka pridobivanja gradbenih dovoljenj (ta zdaj deluje prek spleta) je spodbudila naložbe v gradbeništvu - vrednost projektov v prvih sedmih mesecih letos je za 35 odstotkov višja kot v enakem obdobju lani -, kar lahko nadalje spodbudi gospodarsko okolje.

Albanija

Tirana, Albanija Foto: Thinkstock BDP na prebivalca: 4.209 USD (okrog štiri tisoč evrov)

Rast BDP v 2017 (napoved MDS): 3,7 odstotka

• Leto bo v znamenju parlamentarnih volitev.
• Pričakujejo začetek pristopnih pogajanj za vstop v EU.
• Albanija postaja magnet za kitajske naložbe. Kitajci vlagajo v energetiki, gradnji cest, potegujejo se za nakup tiranskega letališča.
• Letos so reformirali sodstvo, izziv ostajata reformi trga dela in pokojninskega sistema.
• Prebivalstvo je še vedno precej odvisno od denarja, ki ga v domovino pošiljajo izseljenci. Izseljevanje je še vedno močno. Albanci so takoj za Sirci najpogostejši prosilci za azil v Nemčiji (lani se je število prošenj pošesterilo v primerjavi z letom pred tem) in najpogostejši prosilci za ameriški vizum med vsemi evropskimi državami.