Juncker v govoru o stanju EU: Veter spet v jadrih Evrope

Veter je spet v jadrih Evrope, a okno priložnosti ne bo ostalo odprto za zmeraj, zdaj je čas za izgradnjo enotnejše, močnejše in bolj demokratične unije do leta 2025, je poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v govoru o stanju EU na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

"V EU vladavina prava ni izbira, je dolžnost," je danes na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu izpostavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

"V EU vladavina prava ni izbira, je dolžnost," je danes na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu izpostavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Foto: Reuters

Med načrti komisije do konca mandata je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker izpostavil krepitev trgovinske politike, novo industrijsko strategijo, pomen vodilne vloge unije v boju proti podnebnim spremembam, boljšo zaščito pred kibernetskimi grožnjami in stalno osredotočenost na migracije.

Konkretno na primer pričakuje končanje trgovinskih pogajanj z Avstralijo in Novo Zelandijo do konca mandata, torej v letu 2019, ter predlaga vzpostavitev evropske agencije za zaščito pred kibernetskimi grožnjami.

"Evropa bo branila svoje strateške interese"

Predlaga tudi vzpostavitev mehanizma za nadzor tujih vlaganj v evropskih strateških sektorjih, ki je posledica skrbi zaradi naložb iz Kitajske. "Evropa bo branila svoje strateške interese z okvirom EU za nadzor naložb," je poudaril.

"Evropa mora dihati z vzhodnimi in zahodnimi pljuči, sicer se bo zadušila." "Evropa mora dihati z vzhodnimi in zahodnimi pljuči, sicer se bo zadušila." Foto: Reuters

V povezavi z migracijami je izpostavil, da Evropa je in bo ostala celina solidarnosti, pohvalil Italijo, da brani čast Evrope v Sredozemlju, poudaril pomen vračanja nezakonitih migrantov in vzpostavitev ustreznega sistema zakonitih migracij.

Izpostavil je pomen sodelovanja zahodnih in vzhodnih članic unije. "Evropa mora dihati z vzhodnimi in zahodnimi pljuči, sicer se bo zadušila," je opozoril. V EU "ne sme biti drugorazrednih državljanov" niti različne kakovosti hrane, je še poudaril.

"V EU vladavina prava ni izbira, je dolžnost"

Opozoril je tudi na nujnost spoštovanja odločitev sodišč. "V EU vladavina prava ni izbira, je dolžnost," je izpostavil. "V Evropi ima zakon mišice, niso mišice tiste, ki ustvarjajo zakon," je še ponazoril pomen vladavine prava v Evropi.

To je zlasti sporočilo poljski vladi zaradi sporne pravosodne reforme ter Madžarski in Slovaški, ki sta nedavno izgubili tožbo proti kvotam za razporejanje beguncev po uniji na Sodišču EU.

Svoboda, enake priložnosti in vladavina prava morajo biti tri načela, na katerih bo temeljila vse enotnejša, močnejša in vse bolj demokratična EU, je izpostavil šef komisije v govoru o stanju EU.

Cerar pozdravil pogled Junckerja o stanju v EU ...

Predsednik vlade Miro Cerar je podprl pogled predsednika Evropske komisije o stanju v EU, ki poudarja potrebo po enotnejši in močnejši EU, še posebej pa je pozdravil Junckerjev poudarek o vladavini prava, so sporočili iz kabineta premierja.

Cerar je še posebej pozdravil, da je Juncker v govoru v Evropskem parlamentu poudaril, da "vladavina prava v Evropski uniji ni izbira, temveč dolžnost".

Na zunanjem ministrstvu so Junckerjev govor pozdravili in ocenili, da predstavlja uvod v jesensko razpravo o skupnih prioritetah za leto 2018, ki bo tekla tako v državah članicah kot v evropskih institucijah.

"Veseli nas, da iz govora izhaja jasna ambicija, da se EU tudi v prihodnjem obdobju osredotoči na ključna področja, od katerih je najbolj odvisna njena verodostojnost. Mednje sodijo zlasti ukrepi za močnejšo gospodarsko aktivnost, za krepitev socialnih standardov, za dvig varnosti državljanov in digitalnega okolja, za odločen boj proti podnebnim spremembam in za uspešen nadaljnji spopad z migrantsko problematiko," so zapisali v sporočilu za javnost.

Juncker je z govorom razveselil tako Slovenijo kot Hrvaško. Juncker je z govorom razveselil tako Slovenijo kot Hrvaško. Foto: STA

... uradni Zagreb pa Junckerjevo stališče o Hrvaški v schengnu

Hrvaška vlada je Junckerjev govor pozdravila kot "pomemben prispevek k načrtu glavnih prednostnih nalog EU v naslednjem letu". Posebej so zadovoljni zaradi dela govora, v katerem je povedal, da si Hrvaška zasluži članstvo v schengenskem območju.

"Pozdravljamo poudarek na varnosti in zaščiti meja Evropske unije ter širitvi schengenskega območja, vključno tudi z izpostavljeno pomembnostjo pristopa Hrvaške schengenskemu območju takoj, ko bo izpolnila vsa merila," so zapisali v današnjem sporočilu hrvaške vlade. 

Turčiji ostro opozorilo

V skladu s pričakovanji je Juncker poudaril pomen krepitve evrskega povezovanja. Zavzel se je za oblikovanje položaja evropskega finančnega in gospodarskega ministra ter za vzpostavitev evropskega denarnega sklada.

Prav tako v skladu s pričakovanji se je zavzel za krepitev obrambnega sodelovanja, za delujočo obrambno unijo do leta 2025. V tem kontekstu je pozval k sprejemanju nekaterih zunanjepolitičnih odločitev s kvalificirano večino, kar omogoča zakonodaja EU.

Turčiji je posredoval ostro opozorilo, da ne vidi njenega članstva v uniji v "predvidljivi prihodnosti". Turške oblasti je pozval, naj izpustijo evropske novinarje, saj "novinarji sodijo v urade, ne v zapor".

Jean Claude Juncker EU Foto: Reuters

"Bolgarija, Romunija in Hrvaška spadajo v schengensko območje"

Pričakovano je izpostavil tudi pomen socialne Evrope in občutljivo politično vprašanje napotenih delavcev. Zavzel se je proti "drugorazrednim delavcem" ter predlagal vzpostavitev skupnega organa za nadzor izvajanja evropskih pravil za napotene delavce.

Ocenil je tudi, da je skrajni čas, da Bolgarija in Romunija postaneta članici schengenskega območja, ter da si tudi Hrvaška zasluži schengensko članstvo, takoj ko bo izpolnila vsa merila.

"Brexit je žalosten in tragičen dogodek"

Brexitu ni namenil veliko pozornosti. Ponovil je svoje dobro znano stališče, da bo odhod Britancev žalosten in tragičen dogodek v zgodovini EU, ter potrdil strategijo EU, da se bo osredotočila na prihodnost v sestavi 27 članic.

Vse igralce v EU je šef komisije pozval, naj zagotovijo, da bodo Evropejci leta 2019 odšli na volišča. V tem kontekstu je pozval k posebnemu vrhu EU marca 2019 v Romuniji, ki bo takrat predsedovala EU, na katerem naj se sprejmejo odločitve, ki bodo zagotovile enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično EU.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano