Sreda, 20. 3. 2019, 1.32
5 let, 1 mesec
Grehi, zaradi katerih se bo EPP morda poslovila od Orbanove Fidesz
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,64
9
Med članicami EPP, ki zahtevajo izključitev Fidesza, ni nobene slovenske stranke. V SDS in SLS izključitvi Fidesza nasprotujejo, NSi pa je predlagala zamrznitev članstva.
Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) danes v Bruslju odloča o usodi stranke Fidesz, ki jo vodi madžarski premier Viktor Orban. Po neuradnih informacijah naj bi EPP Fidesz začasno izključila. Fidesz naj bi izgubil pravico do glasovanja na strankarskih srečanjih in pravico do kandidiranja za položaje. Kaplja čez rob za sprožitev postopka so bili sicer sporni plakati medijske kampanje, ki jo je Orban sprožil proti predsedniku Evropske komisije Jeanu-Claudu Junckerju (EPP), sicer pa Orban že leta dviguje prah.
EPP šteje 80 strank iz 42 držav. Izključitev Fidesza je uradno zahtevalo najmanj 13 strank iz desetih držav, ki so članice desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP). Postopek so sprožile stranke iz Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Finske, Švedske, Portugalske, Litve, Irske, Grčije in Norveške.
Med članicami EPP, ki zahtevajo izključitev Fidesza, ni nobene slovenske stranke. V SDS in SLS izključitvi Fidesza nasprotujejo, NSi pa je predlagala zamrznitev članstva.
Na Fideszovih plakatih sta Soros in smehljajoči se Juncker, zraven pa napis: "Tudi vi imate pravico vedeti, kaj pripravlja Bruselj."
Kaplja čez rob plakati kampanje proti Sorosu in Junckerju
Orban že leta buri duhove s potezami, ki spodkopavajo evropske vrednote in pravila, vendar pa je prvak stranke EPP Joseph Daul novembra dejal, da ima vsaka družina svojega enfant terribla in da naj v njej ostane, saj da je tako laže vplivati nanj.
Madžarski premier je partnerske stranke v EPP februarja razburil z medijsko kampanjo proti madžarsko-ameriškemu milijarderju Georgeu Sorosu in predsedniku Evropske komisije Jeanu-Claudu Junckerju (EPP), ker da oba podpirata nezakonite migracije. Na Fideszovih plakatih sta Soros in smehljajoči se Juncker, zraven pa napis: "Tudi vi imate pravico vedeti, kaj pripravlja Bruselj." Pod njim je še pisalo: "Hočejo uvesti obvezno kvoto za sprejem priseljencev, oslabiti pravice držav članic glede obrambe meja, želijo pospešiti priseljevanje z migrantskimi vizumi."
V Bruslju so se na plakate odzvali z ogorčenjem in Budimpešto obtožili, da širi "lažne novice". Vodja politične skupine EPP Manfred Weber je Orbanu postavil tri pogoje za obstanek njegovega Fidesza v EPP. To so konec kampanje proti Bruslju, opravičilo in nemoteno delovanje Srednjeevropske univerze v Budimpešti.
Orban je kasneje napovedal, da bo na plakatih po 15. marcu Junckerja nadomestil Frans Timmermans. "Vloge Sorosa v evropski politiki ni mogoče spregledati in vsi imajo pravico vedeti, da je Timmermans javno njegov zaveznik," je dejal Orban.
Orban s svojo politiko redno skrbi za dvigovanje prahu
Zaradi svoje politike kršenja človekovih pravic in neusklajenosti z evropsko zakonodajo se Orbanova vlada redno sooča s številnimi protesti. Evropski parlament je maja sprejel resolucijo, v kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi razmer na področju človekovih pravic v državi.
Preostali slovenski evropski poslanci, Tanja Fajon (S&D/SD), Igor Šoltes (Zeleni) in Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), so začetek postopka za sprožitev 7. člena pogodbe EU proti Madžarski podprli.
Več kot četrtina prebivalstva je izpostavljena tveganju revščine in socialne izključenosti, 16 odstotkov prebivalcev pa je bilo leta 2018 močno materialno prikrajšanih, je v svojem poročilu zapisala Amnesty International.
Zaradi svoje politike kršenja človekovih pravic in neusklajenosti z evropsko zakonodajo se Orbanova vlada redno sooča s številnimi protesti.
Orbanova vlada je junija sprejela, madžarski parlament pa potrdil zakonodajo, ki vsakršno pomoč pri nezakonitih migracijah opredeljuje kot kaznivo dejanje. Tako imenovani zakonski paket Stop Soros je uperjen zlasti proti nevladnim organizacijam, ki jih financira ameriški milijarder in filantrop madžarskega rodu George Soros.
Madžarski zakon, ki kriminalizira pomoč beguncem in migrantom, ne krši ustave, je februarja letos razsodilo madžarsko ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je sicer v razsodbi kaznivo dejanje omejilo na "namerno in namensko" pomoč ljudem, ki so nezakonito prišli na Madžarsko z namenom, da bi jim pomagali ostati v državi. Zagotavljanje humanitarne pomoči, ki zmanjša stisko ljudi, in na splošno podpora tistim, ki pomoč potrebujejo, pa se ne moreta šteti za kaznivo dejanje.
Sorosova Srednjeevropska univerza (CEU) je oktobra sporočila, da bo od letošnje jeseni s svojimi akreditiranimi ameriškimi programi delovala na Dunaju. Za ta korak se je odločila, ker ji je madžarska vlada z zavrnitvijo podpisa dogovora preprečila nadaljnje delovanje v Budimpešti.
CEU je ustanovil Soros, ki v očeh madžarske vlade Viktorja Orbana že več let velja za sovražnika madžarske države številka ena, ker da financira nezakonite migracije na Madžarsko.
Orbanova vlada je s plakati opozarjala tudi na nestrinjanje s Sorosem. Na plakatih je napis "Ne dovolite, da bi se Soros smejal zadnji."
V začetku decembra je Orban prižgal zeleno luč za centralizacijo zasebnih provladnih medijev. Kljub kritikam, da mu bo to omogočilo popoln nadzor nad mediji v državi, so približno 500 tamkajšnjih medijev združili v holding Srednjeevropska ustanova za tisk in medije (CEPMF), ki bo koordiniral delo časnikov, revij, spletnih portalov ter radijskih in televizijskih postaj. Pred tem so lastniki približno 500 provladnih madžarskih medijev te "podarili" ustanovi, ki so jo ustanovili avgusta in je lojalna Orbanu.
Orban je od leta 2010, ko je prišel na oblast, po mnenju njegovih kritikov javne medije spremenil v propagandni stroj vlade. Po poročanju madžarskega opozicijskega portala 444.hu je madžarski premier osebno odredil centralizacijo medijev zaradi nezadovoljstva, ker so državna sredstva do zdaj nenadzorovana pristala tudi pri do vlade kritičnih medijih.
Tik pred božičem leta 2018 je podpisal zakon, po katerem lahko delodajalci od zaposlenih zahtevajo, da namesto 250 delajo 400 prostovoljnih nadur na leto, rok za plačilo teh ur pa so podaljšali na tri leta. Njegovo dejanje je sprožilo val protestov.
Več kot četrtina prebivalstva je izpostavljena tveganju revščine in socialne izključenosti, 16 odstotkov prebivalcev pa je bilo leta 2018 močno materialno prikrajšanih, je v svojem poročilu zapisala Amnesty International.
Z novim letom se je preselil v Budimski grad v zgodovinskem delu Budimpešte. Prenova tega nekdanjega karmeličanskega samostana, ki so ga uporabljali tudi ogrski kralji, v rezidenco je stala 21 milijard forintov, kar je 65,5 milijona evrov. Kritiki so ob tem dejali, da gre za "odvečno bahanje" in govorili o povzpetništvu avtokratskega predsednika vlade.
Grad s številnimi palačami je v srednjem veku služil kot rezidenca ogrskih kraljev, in sicer do leta 1541, ko so ga zavzeli Turki. Tam je bival tudi Miklos Horthy, ki je med letoma 1920 in 1944 vladal Madžarski in je bil zaveznik nacistične Nemčije. Premierjevi kritiki tudi v tej selitvi vidijo njegove poskuse, da bi oživil simbole iz Horthyjevega obdobja.
Na madžarskega premierja se je vsul plaz kritik zaradi odstranitve oziroma premestitve kipa Imreja Nagyja, ki je bil premier v času revolucije, s trga v bližini madžarskega parlamenta. Sovjetska zveza ga je po spodleteli revoluciji leta 1956 dala ubiti zaradi njegove vloge v spontanem uporu, ki je bil uperjen proti komunistični madžarski vladi in sovjetskim silam.
Na Madžarskem od oktobra lani velja prepoved spanja na ulicah, brezdomstvo pa pomeni kršitev ustave. Po novi zakonodaji morajo policisti brezdomcem, ki jih zasačijo pri spanju na prostem, najprej izreči opozorilo. Po treh opozorilih v 90 dneh policija začne postopek proti brezdomcu, ki se lahko konča s programom družbenokoristnega dela ali zaporom. Odvzeli jim bodo lahko tudi premoženje.
9