Sreda, 22. 11. 2023, 22.47
5 mesecev
Je to Putinova hibridna vojna proti Evropi? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,05
Številni na Zahodu so prepričani, da ruski predsednik Vladimir Putin s spodbujanjem nezakonitih migracij proti Evropi izvaja tako imenovano hibridno vojno. Zadnja tarča te hibridne vojne naj bi bila Finska, članica EU, ki ima najdaljšo mejo z Rusijo.
Finska je članica EU, ki je imela dolga leta kljub dolgi zunanji meji z Rusijo, nečlanico EU, majhno število nezakonitih prehodov meje. Leta 2011 je bilo na 1.340 kilometrov dolgi finsko-ruski meji le 80 nezakonitih prestopov meje. Leto pozneje še manj, 67.
Razlog, da je imela Finska malo nezakonitih migracij na zunanji meji
Leta 2015 so na Finsko odpotovali sodelavci možganskega trusta Pobuda za evropsko stabilnost (European Stability Initiative – ESI), da bi preučili, zakaj ima Finska tako malo primerov nezakonitih prehodov meje. Še zlasti, ker gre za državo, ki ima med članicami EU in članicami schengenskega območja najdaljšo zunanjo mejo.
Kot na družbenem omrežju X poudarja nemški novinar Michael Martens, so jim Finci pojasnili, da odgovor leži v Rusiji. Na ruski strani meje, nekaj kilometrov naprej, sta dva sklopa štirih metrov visokih ograj, ki sta bili v času hladne vojne del sovjetskih mejnih naprav. Med tema dvema ograjama je jasa, kjer lahko približno pet tisoč ruskih mejnih stražarjev vidi vse sledi.
Poslabšanje rusko-finskih odnosov
Kot je v svojem poročilu zapisal ESI, je postalo jasno, zakaj ima Finska najvarnejšo mejo v Evropi. Kljub vsej presunljivi usposobljenosti finskih mejnih služb je to predvsem posledica dediščine sovjetskih meja in železne zavese.
Že marca letos je začela Finska postavljati ograje na nekaterih delih meje z Rusijo.
Toda ti časi so minili. Odnosi med Finsko in Rusijo so se v zadnjih letih zelo poslabšali. Razlog je seveda ruski napad na Ukrajino, ki je tako prestrašil Finsko, da so se v strahu pred obujenim ruskim imperializmom vključili v Nato. Ta vključitev v Nato Moskvi seveda ni po volji.
Rusko spodbujanje nezakonitih migracij?
Že nekaj let Moskvo povezujejo z načrtnim spodbujanjem nezakonitih migracij iz afriških in azijskih držav v EU (po drugi strani naj bi Rusija obenem podpirala protimigracijske stranke v Evropi, ki jih te nezakonite migracije krepijo). Migrantska kriza leta 2015 naj bi imela glavni izvor v ruskem posredovanju v Siriji, kjer je v državljanski vojni s svojo vojsko podprla predsednika Bašarja Al Asada.
Julija 2021 je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, tesni zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, zagrozil Evropi, da jo bo "preplavil" z migranti. To niso bile prazne grožnje, saj so različne skupine migrantov (največ iz Iraka) kmalu skušale iz Belorusije množično nezakonito vstopiti na ozemlje Poljske oziroma EU.
Beloruska hibridna vojna proti EU
Poljska je kmalu začela postavljati ograjo na poljsko-beloruski meji, sledili sta ji še drugi beloruski sosedi, ki sta tudi članici EU, Litva in Latvija. Vse tri države so tudi začele obtoževati Minsk, da s spodbujanjem nezakonitih migracij izvaja hibridno vojno proti EU.
Poljska je leta 2021 zaradi preprečevanja nezakonitih migracij na meji z Belorusijo postavila ograjo.
Belorusija je bila jezna na EU, ker ta podpira njegovo največjo politično nasprotnico, Svetlano Tihanovsko, nesojeno zmagovalko beloruskih predsedniških volitev leta 2020.
Finci zapirajo mejne prehode na meji z Rusijo
Podobno hibridno vojno naj bi proti EU izvajala tudi Putinova Rusija. Ta meji na pet članic EU, na Poljsko in Litvo (Kaliningrajska enklava) ter na Latvijo, Estonijo in Finsko. Najdaljša je prav meja s Finsko.
Pred dnevi je Finska je zaradi povečanega števila migrantov zaprla štiri od devetih mejnih prehodov z Rusijo ter začela postavljati začasno ograjo na delu meje, kamor prihaja največ prosilcev za azil. Tok migrantov se je nato preusmeril na odprte mejne prehode bolj na severu Finske.
Rusija zavrača finske obtožbe
Finski premier Petteri Orpo je v ponedeljek dejal, da bo država morda morala sprejeti nadaljnje ukrepe na meji z Rusijo, potem ko je zaprla štiri mejne prehode, da bi ustavila nedavno povečanje prosilcev za azil. "Razmere so napredovale v slabo smer," je povedal finski premier med obiskom mejnega prehoda Vartius v vzhodno-osrednji Finski.
Finski premier Petteri Orpo je v ponedeljek obiskal mejni prehod Vartius. Ob njem je načelnik finske mejne straže, generalpodpolkovnik Pasi Kostamovaara. Orpo je ob obisku mejnega prehoda novinarjem povedal, da obstajajo znaki organiziranega ruskega spodbujanja velikega števila nezakonitih migrantov, ki skušajo priti na Finsko.
"Če ne bo sprememb, bomo sprejeli dodatne ukrepe, če bo treba, hitro. Sporočilo je jasno, da ne sprejemamo takšnega vedenja," je še dejal Orpo. Finska je tudi obtožila Rusijo, da načrtno spušča migrante z Bližnjega vzhoda in iz Afrike brez veljavnih potnih listin do meje s Finsko. Te obtožbe je Rusija v ponedeljek zavrnila.
Več sto prosilcev za azil
Finska mejna straža je nato v torek sporočila, da so ruske oblasti verjetno močno vpletene v prevoz migrantov do dveh mejnih prehodov, ki ostajata odprta, poroča Reuters. V sredo se je Finska odločila, da bo na meji z Rusijo ostal odprt le še en mejni prehod.
Po finskih podatkih je več kot 500 prosilcev za azil, večinoma iz Jemna, Somalije, Sirije, Afganistana in Iraka, prek Rusije v zadnjih dveh tednih prispelo na Finsko.
