Slovenija je v krizi, a ima še vedno možnosti, da se sama reši, piše nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). V svoji analizi stanja v Sloveniji se opira tudi na besede Bernarda Brščiča.
Nova slovenska premierka je ogorčena, ko njeno državo kdo primerja s Ciprom. Nazadnje je to konec tedna storil Washington Post, ki je v komentarju napovedal, da je Slovenija "nova majhna država, za katero nas bi moralo skrbeti". Bratuškova to zavrača kot "popolnoma neumestno". Slovenija je v položaju, ko lahko popolnoma sama rešuje svoje težave.
Slovenske banke se izogibajo visoko tveganim poslom v tujini
V obeh državah so sicer banke globoko v rdečih številkah, a bilančna vsota bank na Cipru dosega 800 odstotkov bruto domačega proizvoda, v Sloveniji pa 125 odstotkov. Za razliko od Nikozije Ljubljana tudi ne vabi tujih vlagateljev z nizkimi obrestmi, niti z nizkimi davki ali ugodnostmi za pranje denarja. Slovenske banke se izogibajo tudi visoko tveganim poslom v tujini.
Ovire majhnega slovenskega trga so tudi po vstopu Slovenije v EU leta 2004 in v evrsko območje leta 2007 še vedno dovolj visoke, da ovirajo tuje investicije. Oligarhi, ki jih v Sloveniji imenujemo tajkuni, niso Rusi, ampak Slovenci. So na čelu državnih in tudi privatiziranih podjetij in izvirajo večinoma iz starih navez iz jugoslovanskih časov ter so politično dobro omreženi.
V mali republiki med Alpami in Jadranom skoraj vse naredimo po domače. Kriza v evroobmočju je negativno vplivala na izvozno naravnano gospodarstvo. Vendar pa ni povzročila finančne in bančne krize v Sloveniji – samo pospešila jo je in zaostrila.
V letu in pol je konservativna Janševa vlada uspešno izvedla več reform
Luknje v bilancah finančnih ustanov so samo delno posledica nepremičninskega balona in krize v gradbenem sektorju. V prvi vrsti gre za posledico vratolomne ekspanzije ugodnih posojil za nekatere tajkune, ki so prevzemali celotne družbe, za zavarovanje pa ponudili le svoje politične povezave.
Prišlo je tudi do podvojitve zadolžitve države pod levo vlado današnjega predsednika države Boruta Pahorja v letih od 2008 do 2011. Z izbruhom finančne krize se je razkrilo, kako zelo strukturni primanjkljaji omejujejo konkurenčnost podjetij.
Za razliko od Nikozije je septembra 2011, kot piše FAZ, v Ljubljani nastopila vlada, ki je uspešno obrnila smer. V letu in pol je konservativna vlada premierja Janeza Janše uspešno izvedla več reform. Leta 2012 je zmanjšala proračunski primanjkljaj s 6,4 na 3,6 odstotka BDP-ja, leta 2013 pa naj bi ga znižali pod tri odstotke.
"Kar zdaj doživljamo, je obrat v gospodarski politiki"
Ostro varčevanje, sem spadajo znižanje plač javnih uslužbencev za pet odstotkov, davčna in pokojninska reforma ter omejevanje zlorabe pravice do referenduma za izogibanje nepriljubljenih ukrepov, je vzpostavilo pogoje za uspešno sanacijo. Ustanovljena je bila slaba banka, v katero naj bi dali slaba posojila bank.
Za razliko od Cipra bi se morala Slovenija preprosto držati zastavljene smeri. A se je odvilo drugače. Konservativna koalicija je razpadla zaradi dvomljivega poročila protikorupcijske komisije, ki je obremenila Janšo.
"Kar zdaj doživljamo, je obrat v gospodarski politiki," je za FAZ dejal državni sekretar v Janševem kabinetu Bernard Brščič. Konservativna vlada je sledila nasvetom nemške kanclerke Angele Merkel, nova leva vlada pa se zgleduje po francoskem predsedniku Francoisu Hollandu.
Rast le z dragimi posojili
V torek so zahtevane obresti na desetletne obveznice dosegle skoraj šest odstotkov in so tako višje od tistih, ki jih zahtevajo za Irsko, Španijo, Italijo in Portugalsko. Vlada Bratuškove želi rast zagnati z višjimi izdatki, a to lahko stori le z dragimi posojili.
Po mnenju Brščiča je zato neizogibno, da bo Slovenija zaprosila za mednarodno finančno pomoč. Nova vlada lahko to prepreči le, če bo delala drugače od svojih napovedi.
Ljubljana ni takšna kot Atene ali Nikozija, je še dejal Brščič. Slovenci so sicer pripravljeni sprejeti marsikaj, zato na demonstracije, kakršne so bile v južnih državah, ne računa. Skoraj nihče tudi ne razmišlja resno o izstopu iz evroobmočja ali o inflaciji državnih dolgov.
Mora pa Slovenija najpozneje do junija zbrati štiri milijarde evrov, kar ustreza desetim odstotkom BDP-ja. Uspelo ji bo le z zaupanjem finančnih trgov, ki pa ga nova vlada lahko zapravi, še piše FAZ.
4
