Brexit pomeni brexit – a nihče ne ve, kako in kdaj

Če je kdo mislil, da bo uveljavljanje volje večine udeležencev referenduma v Združenem kraljestvu preprosto, bi po treh mesecih moralo biti vsakomur dokončno jasno, da odhod iz Evropske unije in hkratno uresničevanje brexitovskih ambicij ni samoumevno – morda ni niti izvedljivo.

Vlada Združenega kraljestva Velike Britanije ima sedež na londonskem naslovu 10 Downing Street - kaj so naredili v smeri brexita v treh mesecih od referenduma?
Vlada Združenega kraljestva Velike Britanije ima sedež na londonskem naslovu 10 Downing Street - kaj so naredili v smeri brexita v treh mesecih od referenduma? Foto: Srdjan Cvjetović

Minevajo trije meseci od referenduma, s katerim se je Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske kot prva država odločilo zapustiti Evropsko unijo. Poleglo se je navdušenje zagovornikov in razočaranje nasprotnikov brexita in čeprav nič ni več tako, kot je nekoč bilo, se glede tega, kdaj bo brexit uresničen, še danes pravzaprav ne ve nič bistveno več.

Odšteli so jo že, a je še vedno članica

"Brexit je brexit," je večkrat povedala britanska premierka Theresa May in tako odpravila dvome zagovornikov in upe nasprotnikov brexita glede tega, za katero pot v odnosih z Brusljem se bo odločila njena vlada.

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je pravno in formalno še vedno del Evropske unije! Šele sprožitev 50. člena pomeni začetek odštevanja dvoletnega roka, v katerem bi morala Bruselj in London doseči dogovor. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je pravno in formalno še vedno del Evropske unije! Šele sprožitev 50. člena pomeni začetek odštevanja dvoletnega roka, v katerem bi morala Bruselj in London doseči dogovor. Foto: Srdjan Cvjetović

Toda 50. člena Lizbonske pogodbe, s katerim bi se tudi formalno začel postopek razdruževanja, londonska vlada še ni aktivirala. Čeprav so si vneti zagovorniki želeli, da bi se to že zgodilo (in jih je zato kar nekaj nezadovoljnih protestiralo na ulicah), kaže, da tega letos niti ne bodo naredili. Britanski predstavniki sicer ne hodijo več na evropska srečanja na visoki ravni, medijske objave pa dikciji "evropska sedemindvajseterica" počasi spet dajejo prednost pred poimenovanjem "evropska osemindvajseterica".

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je v tem trenutku kljub spremembi omenjenega medijskega števca pravno in formalno še vedno del Evropske unije! Šele sprožitev omenjenega 50. člena pomeni začetek odštevanja dvoletnega roka, v katerem bi morala Bruselj in London doseči dogovor.

Britanska premierka Theresa May se izogiba konkretnim odgovorom na vprašanja o brexitu, češ da bi s tem poslabšala pogajalski položaj svoje države. Do kdaj se bo lahko tako izogibala odgovorom? Britanska premierka Theresa May se izogiba konkretnim odgovorom na vprašanja o brexitu, češ da bi s tem poslabšala pogajalski položaj svoje države. Do kdaj se bo lahko tako izogibala odgovorom? Foto: Reuters

Ekipi Mayeve so postregli zelo kislo jabolko

Ni dvoma, da bodo pogajanja med Brusljem in Londonom dolga in vsebinsko zahtevna. Ni dvoma, da bo izid pogajanj opredelil tudi prihodnjo Evropsko unijo in ne samo države, ki jo zapušča.

Nihče pa ne ve, kako in kdaj bo vlada Therese May to izpeljala. Njeni predhodniki, ki so po referendumu kar poniknili, so Mayevi po referendumu, ki se ni izšel po njihovih pričakovanjih, prepustili zelo kislo jabolko, v katero še vedno nihče ne upa ugrizniti – ali ne ve, kako. Tako v Londonu kakor v Bruslju.

London ima na voljo tri pristope

O tem, katero pot bo ubral London pri razdružitvenih pogajanjih, pa britanska in evropska javnost še vedno dobivata mešane ter predvsem medle in neodločne signale iz vlade – kot da še ne bi obstajala neka enotno sprejeta strategija. Najbrž res ne.

Kakšna bo vloga poslancev britanskega parlamenta (na fotografiji) pri odhodu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije? Kakšna bo vloga poslancev britanskega parlamenta (na fotografiji) pri odhodu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije? Foto: Srdjan Cvjetović

Popolna razdružitev bi Združenemu kraljestvu dala možnost popolnega nadzora nad svojimi mejami in možnost omejevanja ali celo zavračanja priseljevanja iz evropskih držav, tudi Slovenije. Toda ta velika želja zagovornikov brexita ima zelo visoko ceno: Združenemu kraljestvu bi ostala zaprta vrata do trga Evropske unije, ki je največje prostotrgovinsko območje na svetu in za Otok najpomembnejši trgovinski partner, kamor izvažajo več kot polovico svojega izvoza.

Na nasprotnem koncu bi bila nežna razdružitev, ki bi to bila bolj po imenu kot kako drugače. Združeno kraljestvo formalno ne bi bilo del Evropske unije, a bi še naprej spoštovalo veliko njenih pravil (kar vnetih zagovornikov brexita gotovo ne bi zadovoljilo) v zameno za nadaljevanje prostotrgovinskih ugodnosti z Evropsko unijo.

O tem, katero pot bo ubral London pri razdružitvenih pogajanjih, britanska in evropska javnost še vedno dobivata mešane ter predvsem medle in neodločne signale in sporočila iz vlade – kot da še ne bi obstajala neka enotno sprejeta strategija. Najbrž res ne. O tem, katero pot bo ubral London pri razdružitvenih pogajanjih, britanska in evropska javnost še vedno dobivata mešane ter predvsem medle in neodločne signale in sporočila iz vlade – kot da še ne bi obstajala neka enotno sprejeta strategija. Najbrž res ne. Foto: Srdjan Cvjetović

Največ negotovosti nosi tretja, vmesna pot

Bruselj in London pa se lahko odločita za sklepanje neke povsem vmesne poti, ki bi opredelila nove, manj tesne načine sodelovanja – a uspeh takšnega dogovora bi lahko spodbudil tudi druge članice, ki si želijo manj centralizirane Evropske unije. Tega pa si (današnji) Bruselj prav gotovo ne želi.

Boris Johnson ostaja med najglasnejšimi brexitovci

Med tistimi, ki si želijo odločne in hitre razdružitve, je tudi nekdanji londonski župan Boris Johnson, ki je v vladi Therese May (za mnoge, milo rečeno, presenetljivo) dobil funkcijo zunanjega ministra. Johnson je v ta namen skupaj s somišljeniki oblikoval lobistično gibanje Change Britain, ki jasno opredeljuje njihov pogled na pravo pot Združenega kraljestva, kjer "se ne bo več zgodilo, da ima neka usposobljena oseba iz druge evropske države enak dostop do službe kot nekdo iz Združenega kraljestva" in "kjer Bruselj ne bo preglasil sprejetih britanskih zakonov".

Za najbolj vnete zagovornike brexita je nesprejemljiv tudi prost pretok delavcev iz drugih evropskih držav (ob tem se sicer ne ozirajo, kaj bi pomenila izguba prostega pretoka britanskega blaga na trgu Evropske unije). To je zelo jasno povedal tudi minister novega resorja za brexit David Davis, ki pa hkrati z avtonomnim in polnim nadzorom nad britanskimi mejami želi brezcarinski dostop za britansko blago na trg Evropske unije. Težko je verjeti, da bi Bruselj sprejel oboje.

Vizum za britanske lastnike hiš v Franciji, Španiji, Italiji, Sloveniji …

Premierka May, ki je na referendumu (sicer ne preveč glasno) zagovarjala nadaljevanja članstva Združenega kraljestva v Evropski uniji, obenem sporoča, da uveljavljanje izglasovanega odhoda ne bo preprosto in da se je treba zavedati, da bo to nedvomno prineslo tudi slabe strani.

Tako je recimo njena tesna sodelavka in zagovornica članstva Združenega kraljestva v Evropski uniji, danes britanska notranja ministrica Amber Rudd opozorila, da bi vsi, ki imajo v Evropski uniji hiše ali bi nekje v njej želeli (dalj časa) počitnikovati, morali pridobiti in plačati vizume, če bi se Združeno kraljestvo odločilo za popolno razdružitev oziroma si jo izpogajalo.

Sicer pa Mayeva ne želi dajati sprotnih izjav o tem, kako naj bi se njena vlada in država lotili razdružitvenega procesa. To pojasnjuje, da bi vsakršno razkrivanje zmanjšalo njeno pogajalsko moč ter moč njene vlade in države v prihajajočih pogovorih z Brusljem.

"Ta vlada si bo prizadevala zagotoviti primeren dogovor za Združeno kraljestvo," je njen običajen odgovor na vsa tovrstna občutljiva vprašanja, so med drugim zapisali v ameriškem časniku Washington Post. Glede na nezadovoljstvo s takšnim odgovorom tako v poslanskih klopeh kot tudi v javnosti pa tako ohlapen odgovor najbrž ne bo več dolgo zadoščal.

Celo metre in kilograme vidijo kot bruseljsko prisilo

Medtem pa nekateri zagovorniki popolne prekinitve vseh povezav med Brusljem in Londonom zagovarjajo celo opustitev metričnega sistema in vrnitev k tradicionalnim britanskim merskim enotam, ki jih očitno mnogi ne poznajo več (razen tistih najbolj osnovnih). Te namreč vidijo kot del britanske identitete, metrični sistem pa kot še nekaj, kar jim je vsilil Bruselj.

Zavlačevanje z razlogom

Ker je dvoletni rok za razdružitev, ki začne teči s sprožitvijo 50. člena, v osnovi zelo kratek za tako zapleteno nalogo, je zamik morda le del skrbne strategije. To je prvič, da se dogaja kaj takega (v Bruslju upajo, da tudi zadnjič), zato je razumljivo, da želi London čim bolje opredeliti svoje želje in utrditi pogajalske položaje, preden začne rok za razdružitev tudi formalno teči.

Na nasprotnem bregu so evropski voditelji, ki razumejo, zakaj ta počasnost koristi Londonu bolj kot Bruslju in zato opozarjajo Združeno kraljestvo, da ne bo preliminarnih pogajanj pred sprožitvijo 50. člena.

Niti Evropska unija ni enotna

Toda, resnici na ljubo, niti Evropa si ni enotna glede tega, kako bi se morali lotiti brexita. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker vztraja, da Združenemu kraljestvu ne bodo dovolili ugodnega dostopa blaga, storitev in ljudi do Evropske unije, če London ne bo sprejel prostega pretoka ljudi, ki je eno od temeljnih načel Unije.

Toda nekatera pomembna vprašanja Evropske unije, kot so množične migracije ter moč in (ne)učinkovitost bruseljske administracije, skrbijo tudi nekatere druge države članice, ki si tudi same želijo spremembe, zato niso povsem prepričane, da bi bil pristop na nož najprimernejši.

Jasno je torej le, da bodo pogajanja dolga in da njihov izid ne zanima samo Londona in Bruslja, temveč vse tiste države, ki sicer ne razmišljajo o odhodu iz Evropske unije, a si vendarle želijo, da bi ta postala drugačna in predvsem boljša.

"Stanje brez dogovora je boljše kot stanje s slabim dogovorom," je prepričan eden od najdejavnejših zagovornikov odhoda Združenega kraljestva iz Evropske unije Richard Tice. "Stanje brez dogovora je boljše kot stanje s slabim dogovorom," je prepričan eden od najdejavnejših zagovornikov odhoda Združenega kraljestva iz Evropske unije Richard Tice.

Tice: Zapuščamo Unijo, z dogovorom ali brez njega!

"Hitrost brexita je bolj ali manj prava, saj mora britanska vlada izdelati podroben načrt," je za Siol.net povedal Richard Tice, soustanovitelj največje kampanje za izhod Združenega kraljestva iz Evropske unije, ki je že pred 17 leti zaslovel kot vnet nasprotnik evra na Otoku.

"50. člen moramo sprožiti najpozneje do prvega trimesečja prihodnjega leta, želimo si, da bi se to zgodilo pred božičem. Brexit se bo končal v dveh letih, to je dovolj časa. Našim sogovornikom mora biti jasno, da odhajamo, četudi ne bi dosegli dogovora, kajti celo stanje brez dogovora je boljše kot stanje s slabim dogovorom!" je še povedal. "Prostotrgovinske sporazume lahko sklepamo samostojno in z vsemi državami, preglednost je dobra za vse."

"Samo popoln odklop, kajti enotni evropski trg za nas ni bil dober!"

Očitke, da bi brez dogovora Združeno kraljestvo utrpelo veliko škodo zaradi izgube prostega dostopa do trga Evropske unije, Tice zavrača: "Evropska unija nam proda za 115 milijard evrov letno več blaga in storitev kot mi njej, zato bi brez dogovora EU izgubila več kot mi. Vsaka država ima dostop do trga, vprašanje je le cena: z ZDA imamo velik presežek, čeprav z njimi nimamo prostotrgovinskega sporazuma!"

Tice celo meni, da je bil enotni evropski trg škodljiv za Združeno kraljestvo: "Ta je naklonjen trgovini blaga, kjer nismo močni, in zavira trgovino s storitvami, kjer smo močni." Tudi zato je zanj edina mogoča pot popoln odklop od Evropske unije: "Smo pa pripravljeni na dogovor, če bo druga stran razumna!"

 

Sorodne vsebine

Komentarji

8
  • BeeZee / 23.09.2016. ob 07:49

    Naj jih kaznujejo saj so izkoristili begunsko krizo (prosim levičarji se tudi UMIRITE!!!) desničarji in so uničili EU (Nemčija pa dalje dela cirkuse)... Nemčija mora nehati vsiljevati EU begunce in imigrante in bo ok... nihče ne bo odšel več...ter vse bo ok... Slovenija ne mroe brez EU... pol smo res brez tržišča...

  • BeeZee / 23.09.2016. ob 07:48

    Težki naciolanisti... tako kot Trumpovi idijoti v ZDA... Naj jih prosim EU izolira popolnoma in absolutno in adijo... Tip pa se laže, Škotska in sverna Irska sta si popolnoma opomogli zahvala EU ter sponzorstvo umetnosti in svobodno izobraževanje je bilo tudi za njihove državljanje super...

  • icsn / 23.09.2016. ob 07:50

    Kjlub temu pa nosi določen del odgovornosti zato tudi sam Brusel zaradi nejasnih pravil in priviligiranosti. Britanija je od 1.1.1973 bila v EU 43 let priviligiranosti samo zaradi tega da je Britanija istega leta postala članica G7 . Vse to jaz imenujem Britansko - evropska utopija in sedaj naj Britanci gredo svojo pot in brez EU.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano