Bodo znanstveniki ponovno oživeli mamuta?

Mamut je z Zemlje izginil pred 4 tisoč leti, zdaj pa znanstveniki trdijo, da bodo z ambicioznim podvigom genske tehnologije med žive pripeljali njegov hibrid.

Profesor George Church in njegova skupina na Univerzi Harvard preučujejo DNK zamrznjenih mamutov, najdenih na Arktiki. Natančneje, iščejo gene, ki mamute ločujejo od slonov.

Slon z lastnostmi mamuta

Skupina poskuša povezati mamutovo DNK v genom slonovega zarodka, da bi ustvarila hibrid mamutnega slona. Sčasoma bi radi vzgajali zarodke "mamutov" v umetni maternici, s tem pa ne bi ogrozili reproduktivnega sistema zdravega slona.

"Naš cilj je izdelati hibridni zarodek slona in mamuta. Nismo še tako daleč, vendar bi nam čez nekaj let lahko uspelo," je za spletni medij The Guardian povedal profesor Church.

Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Bitje, ki ga imenujejo tudi "mammophant oziroma mamutslon", bi bilo deloma slon, vendar z značilnostmi mamuta, kot so majhna ušesa, podkožna maščoba, dolga in gosta dlaka in kri, prilagojena mrazu. Mamutove gene za naštete lastnosti vdelajo v slonov DNK s pomočjo posebnega orodja za urejanje genov - Crispr.

Raziskovalci se lotevajo ustvarjanja zarodkov

Do sedaj se je skupina ukvarjala predvsem s poskusi na celični stopnji, zdaj pa se premikajo k ustvarjanju zarodkov. Medijem so sicer povedali, da bo verjetno preteklo še kar nekaj let, preden bodo dejansko poskusili s "proizvodnjo" živega bitja.

Projekt so začeli v letu 2015, od takrat pa so raziskovalci število "popravkov" mamutovega DNK v slonov genom povečali s 15 na 45.

"Tiste za pomanjšanje ušes, podkožne maščobe, dlake in kri že poznamo, toda obstajajo še druge lastnosti, ki jih želimo dodati," je še povedal Church.

Slon. Foto: Pixabay

"Mamut ni bil le skupek genov, temveč socialno bitje"

Church pravi, da bi te modifikacije lahko pomagale pri ohranitvi alternativne verzije azijskega slona, ki sicer spada med ogrožene vrste. Po drugi strani pa imajo nekateri znanstveniki in raziskovalci glede projekta etične pomisleke.

Matthew Cobb, profesor zoologije na Univerzi v Manchestru, je za The Guardian dejal: "Predlagani projekt, ki izumrle živali vrača med žive, povzroča ogromno etično vprašanje - mamut namreč ni bil le skupek genov, temveč socialna žival, kot je tudi sodoben azijski slon. Kaj se bo zgodilo, ko se bo rodil hibrid? Kako ga bodo pozdravili ostali sloni?"

Bi "mamuti" lahko pripomogli k preprečevanju globalnega segrevanja?

Poleg tega, da bi projekt lahko pomagal ohraniti izumirajoče živalske vrste, ali pa vsaj njihove različice, naj bi, po Churchovih besedah, hibridi pripomogli tudi k zmanjševanju globalnega segrevanja.

Church za The Guardian pojasnjuje, da bi te velike živali lahko s korakanjem delale luknje v sneženo površino in tako omogočile dostop mrzlega zraka do tal. Poleti pa bi podirale drevesa in tako omogočile rast trave.

Podobno misli tudi biolog Sergey Zimov iz severovzhodne znanstvene postaje v mestu Chersky v Rusiji, ki je v Sibiriji izvajal eksperimente, povezane s temperaturo zemlje: "Živali bi pomagale pri tem, da tla ostanejo zamrznjena."

Foto: Thinkstock

Kot poroča BBC, naj bi bilo v arktičnem permafrostu ujeto 500 gigaton organskega ogljika. To je od dva do trikrat več, kot ga je trenutno v vseh obstoječih deževnih gozdovih skupaj.

Zaradi klimatskih sprememb se Arktika topi, podobno je tudi z Antarktiko, ki je izgubila 2.700 milijard ton ledu. Znanstveniki opozarjajo, da se lahko ta "ogljikova časovna bomba" vsak čas sproži in s tem še dodatno pospeši globalno segrevanje. Nekateri predvidevajo, da bi hibridi mamuta in slona lahko preprečili eksplozijo te "ogljikove bombe".

Te ideje so požele tudi kar nekaj kritik. Kot je pisal BBC, bi za vzrejo črede mamutov potrebovali še vsaj 50 let. Po številnih predvidevanjih pa je to prepozno, saj naj bi se do takrat arktični permafrost že stopil.