Torek, 30. 5. 2017, 13.26
7 let, 2 meseca
Angela Merkel sporoča: Evropa, to sem jaz!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,35
8
Besede nemške kanclerke Angele Merkel, ki jih je v nedeljo izrekla v Münchnu, še vedno dvigajo prah. Poskuša Merklova res pokopati evropsko-ameriško zavezništvo ali gre samo za predvolilne zvijače?
V nedeljo je bavarska CSU, sestrska stranka CDU, v bavarski prestolnici pod pivskim šotorom pripravila shod. Gostja na shodu je bila tudi Merklova, ki je udeležencem, preden je povzdignila pivski kozarec in srknila nekaj požirkov hmeljevega napitka, povedala nekaj besed.
Med drugim je Merklova dejala: "Časi, ko smo se lahko popolnoma zanesli na druge, so mimo. To sem ugotovila v zadnjih dnevih. In zato lahko le rečem: mi Evropejci moramo svojo usodo resnično vzeti v svoje roke. Seveda moramo imeti prijateljske odnose z ZDA in Veliko Britanijo in drugimi sosedi, vključno z Rusijo. Ampak sami, kot Evropejci, se moramo boriti za lastno prihodnost."
Trump ni omenil zavezanosti k obrambi drugih članic Nata
Te besede je Merklova izrekla nekaj dni po tem, ko ameriški predsednik Donald Trump na srečanju Nata pretekli četrtek ni omenil zavezanosti ZDA 5. členu Severnoatlantske pogodbe, ki govori o vzajemni pomoči v primeru vojaškega napada na članico, ampak je znova kritiziral članice Nata, ki ne dajejo dovolj denarja za obrambo (mednje spadata tudi Nemčija in Slovenija, op. p.).
Donald Trump in Angela Merkel se pogosto znajdeta na nasprotnih bregovih.
- Je to mož, ki bo Evropo rešil pred Trumpom?
- Slovenija v primežu Trumpa in Merklove
- Zakaj Evropska ljudska stranka izgublja tla pod nogami
Trump: Nemci so slabi, zelo slabi
Pretekli četrtek naj bi Trump na srečanju s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom tudi dejal: "Nemci so slabi, res slabi. Poglejte vse te milijone avtomobilov, ki jih prodajajo v ZDA. To je grozno. Temu bomo naredili konec."
Za nameček je bilo v petek in soboto na Siciliji srečanje članic skupine G7, kjer sta se ZDA in Nemčija znašla na popolnoma nasprotnih bregovih, kar zadeva okoljevarstvo in podnebne spremembe.
Prevod: Imamo ogromen trgovinski primanjkljaj z Nemčijo. Poleg tega Nemci plačajo precej manj za Nato in vojsko, kot bi morali. Zelo slabo za ZDA. To se bo spremenilo.We have a MASSIVE trade deficit with Germany, plus they pay FAR LESS than they should on NATO & military. Very bad for U.S. This will change
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) May 30, 2017
Trump in Merklova kot pes in mačka
Napeti odnosi med Trumpom in Merklovo seveda niso od včeraj. Že pred ameriškimi volitvami lani novembra je Trump grajal Merklovo. Trdil je, da Merklova uničuje Nemčijo in da je njena politika odprtih vrat za migrante polomija.
Bolj navdušena nad Merklovo je bila demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton, ki je nemško kanclerko hvalila in jo omenjala kot svoj vzor.
Angela Merkel še vedno ohranja tesne stike z nekdanjim ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Pretekli četrtek sta se srečala na shodu Nemške evangeličanske cerkve, ki je bil letos v Berlinu.
Ne Trump, ampak Merklova kot voditeljica svobodnega sveta?
Merklova se je po Trumpovi izvolitvi postavila v nekakšno opozicijsko držo do novega ameriškega predsednika, kar so navdušeno sprejeli poraženi ameriški demokrati in številni ameriški mediji, ki so Merklovo hvalili, češ, da je zdaj ona voditeljica svobodnega sveta.
Na ogenj slabih odnosov med ZDA in Nemčijo je sredi januarja letos Trump še prilil nekaj olja, ko je v intervjuju za britanski The Times in nemški Bild odločitev Merklove iz septembra 2015 o odprtju meje za migrante znova označil kot katastrofalno napako in tudi zagrozil nemški avtomobilski industriji, da bo uvedel carine na avtomobile, ki jih izdelujejo v Mehiki in izvažajo v ZDA.
Trump z omejevanjem svobodne trgovine ogroža Nemčijo
Prav Trumpov protekcionizem je trn v peti Nemčiji, ki je kot izvozno usmerjeno gospodarstvo velika zagovornica svobodne trgovine. Po nemških statističnih podatkih je Nemčija leta 2015 izvozila za 1,2 bilijona evrov izdelkov in imela v trgovinski bilanci za 244 milijard evrov presežka.
Največ Nemčija izvozi prav v ZDA (skoraj 114 milijard evrov). Z ZDA ima Nemčija tudi največji trgovinski presežek, in sicer 53 milijard evrov.
Jared Kushner in Ivanka Trump
Zadnje ostre besede Merklove se tudi – mogoče le naključno – časovno sovpadajo z velikimi Trumpovimi domačimi težavami zaradi očitkov o povezavah med Rusijo in Trumpovim volilnim štabom. Pred dnevi je tako na nakovalo medijev prišel celo njegov zet Jared Kushner, ker naj bi vzpostavil komunikacijski kanal med Trumpovim štabom in Rusijo. Že od Trumpove izvolitve naprej se pojavljajo trditve, da bodo newyorškega milijarderja prej ali slej odstavili in da bo v Belo hišo prišel njegov podpredsednik Mike Pence. Je lahko zadnje poslabšanje odnosov med ZDA in Nemčijo (EU), ki maja Nato, za Trumpove nasprotnike dokaz več, da novi predsednik ZDA ne obvlada svojega dela in bi moral oditi iz Bele hiše?
Predvolilna taktika, s katero Merklova jemlje Schulzu veter iz jader?
Govor Merklove v pivskem šotoru seveda odmeva po svetu in v Nemčiji. Nemška revija Der Spiegel na primer razloge za oster ton Merklovega govora išče v predvolilni taktiki krščanske Unije (CDU/CSU). 24. septembra letos bodo namreč v Nemčiji parlamentarne volitve.
Merklova s tem, ko z zanesenimi besedami o Evropi in Evropejcih udriha po Trumpu in kritizira ZDA, zožuje manevrski prostor svojemu socialdemokratskemu izzivalcu Martinu Schulzu, ki je prav tako zelo nenaklonjen Trumpu in bi rad pridobival politične točke z napadi na Trumpa, a mu zvita Merklova jemlje veter iz jader.
Nemčijo 24. septembra čakajo parlamentarne volitve. Zmaga se spet nasmiha Angeli Merkel, ki je očitno tudi precej izboljšala odnose s sestrsko stranko CSU (CDU in CSU, ki deluje samo na Bavarskem, imata v zveznem parlamentu enotno poslansko skupino), ki so se septembra 2015 zelo skrhale. Takrat so nekateri celo napovedovali, da bodo bavarski krščansko socialci, ki so nasprotovali odprtju meje za migrante, celo izstopili iz koalicije s krščanskimi demokrati.
Neodgovorna Merklova poglablja razkol med zaveznicami?
Veliko bolj ostri do govora Merklove so na primer nekateri britanski mediji. Poslovni časnik Financial Times nemški kanclerki očita, da je njen govor vrgel senco dvoma na zavezništvo, ki je 70 let ohranjalo mir na stari celini, in da lahko Merklova z neodgovornimi besedami trenutni razkol med ZDA in Nemčijo (Evropo) naredi za nekaj trajnega.
Britanski časopis tudi poudarja, da so Trumpove kritike o premajhnih sredstvih, ki jih številne članice Nata namenjajo za obrambo, upravičene. Na ZDA namreč odpade kar 75 odstotkov vseh sredstev, ki jih članice Nata dajo za obrambo. Namesto predvidena dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo gospodarsko močna Nemčija zdaj namenja le 1,2 odstotka.
Merklova in Hitlerjevi govori v pivnicah
Financial Times še Merklovi očita, da je v svojem govoru vrgla v isti koš ZDA, Veliko Britanijo in Putinovo Rusijo, ter ob tem namiguje na Hitlerjeve govore o münchenskih pivnicah po prvi svetovni vojni. Oznaka, da je Merklova voditeljica svobodnega sveta, so bile preuranjene, še poudarja britanski poslovni časopis.
Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder se je leta 2003 zoperstavil odločitvi takratnega ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, da napade Irak in vrže z oblasti Sadama Huseina.
Trenja med Nemčijo in ZDA niso samo značilnost obdobja po Trumpovi izvolitvi. Nemčija in Francija sta bila tako leta 2003 ostri nasprotnici ameriško-britanski odločitvi o napadu na Irak. Na drugi strani so napad na Irak podprle nekdanje vzhodnoevropske komunistične države (tudi Slovenija), Nova Evropa, kot jih je poimenoval takratni ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. Nemčija je bila tudi proti napadu na Libijo leta 2011. Takrat je bila precej osamljena, saj je napad podprla tudi Francija.
Čeprav britanska revija The Economist piše, da Merklova ni kraljica Evrope in da to tudi ne želi postati, je dejstvo, da si je Merklova, ki je "le" nemška kanclerka, izvoljena z glasovi le volivcev v Nemčiji, skoraj prisvojila pravico govoriti v imenu Evrope in Evropejcev.
Je Nemčija enako Evropa?
V govorih, v katerih graja Trumpa, tudi v "pivskem govoru", se namreč vedno sklicuje na Evropo in Evropejce. Za Merklovo in tudi številne druge nemške politike in medije so tako interesi Evrope in EU v sozvočju z nemškimi interesi.
Dejstvo je, da je Nemčija evropska gospodarska lokomotiva, a si hkrati prizadeva tudi za večjo politično težo in vsiljevanje svoje volje drugim članicam EU, zlasti vzhodno od nje.
Nemčija in uporniška višegrajska četverica
Prav Nemčija je glavno gonilo groženj s sankcijami proti višegrajskim državam, ki so se uprle evropski politiki prerazdeljevanja beguncev in migrantov. Ne preseneča, da so se višegrajske države zelo razveselile Trumpove izvolitve.
8