"Zniževanje kazni ni pozitiven signal za udeležence v prometu"

Poudarja, da prometna varnost potrebuje stabilen in dolgotrajen sistem.

Štaba, ki je tudi sekretar komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri AMZS, poudarja, da "prometna varnost ni neka razprodaja", ampak več kot to - je preživetje, je življenje, so žrtve, ranjeni, so ljudje, ki trpijo zaradi tega.

Da bi lahko dali jasen in transparenten signal vsem, ki kršijo prometne predpise in s tem ogrožajo druge, mora biti sistem kaznovanja po njegovem mnenju zelo stabilen in dolgoročno naravnan.

Štaba: Kazni nižajo isti strokovnjaki, ki so jih pred tem višali Pomisleke pa ima tudi glede tega, da so tokratne spremembe zakonodaje pripravili isti strokovnjaki, ki so pred pol leta v državnem zboru zagovarjali višje kazni. "Tu se postavlja vprašanje strokovnosti, kredibilnosti in tukaj smo zmedeni," je dejal.

Štaba se strinja, da se znižajo oziroma prilagodijo kazni, ki so zgolj administrativne narave. Za prekrške, katerih posledice so lahko hude prometne nesreče, pa zagotovo ne, je prepričan.

Po njegovem mnenju je dejanska novost zakonodaje ta, da se kazni plačuje glede na osebni dohodek in glede na premoženje, "vse ostalo pa so neki kozmetični popravki, ki nimajo veliko veze s prometno varnostjo, lahko pa pustijo napačen pečat in signal".

"Nikjer niso čez noč ne spreminjajo zakonodaje" Kot je pojasnil, sodeluje v številnih evropskih projektih in relativno dobro pozna zakonodajo v državah, ki imajo stabilen sistem prometne varnosti. "Nikjer v teh državah čez noč ne spreminjajo zakonodaje," je dejal.

Sicer se strinja, da so bile izrečene kazni za prometne prekrške v zadnjem obdobju zelo visoke. A dejstvo je tudi, "da smo bili v času med 2001 in 2007 najslabša država v EU po prometni varnosti". To pomeni, da je imela Slovenija najvišjo število prometnih nesreč s smrtnim izidom ali hujšimi telesnimi poškodbami na milijon ljudi. Tega si glede majhno populacijo ne moremo dovoliti, pač pa bi kvečjemu morali biti vzor, poudarja Štaba.

Po njegovem mnenju bi za večjo prometno varnost morali graditi pri vzgoji, izobraževanju in delati na višji ravni kulture. Kazen pa je vedno le tista, ki regulira odklonska ravnanja, pravi.

Tako je po njegovem mnenju na mestu vprašanje, ali se izreka kazen pravim ljudem, na mestih, kjer so dejansko kritične situacije, kjer prihaja do kršitev in nevarnosti za prometne nesreče. "V tem pogledu je policija zagotovo tista, ki išče kršitve, vendar jih mora iskati tam, kjer lahko pride do posledic in jih ne sme izrabiti zaradi tega, ker to počne zaradi kakršnih koli drugih vzrokov oziroma vzgibov," je dejal.