Četrtek, 11. 7. 2019, 11.01
4 leta, 10 mesecev
Žeparje iz Ljubljane pregnali tudi s pomočjo Viberja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,42
6
Pred dvema letoma smo prvič poročali o žeparjih, ki so množično kradli po Ljubljani, danes so razmere v prestolnici drugačne. Ljubljanski policisti so namreč letos v primerjavi z letom 2017 zaznali za kar osemdeset odstotkov manj tovrstnih tatvin. Vodniki so se o žeparjih obveščali tudi prek aplikacije Viber.
V Ljubljani je vse manj žeparjev, zaznavajo turistični vodniki, ki jim pritrjuje tudi statistika. Tako so policisti v prvih šestih mesecih letošnjega leta zabeležili 111 kaznivih dejanj žeparskih tatvin, v istem obdobju lani 518, leta 2017 pa 554. Informatorji v Turističnem informacijskem centru Ljubljana poročajo o manj prijavah, manjše pa je tudi število najdenih predmetov, ki jih prinesejo smetarji. Žeparji namreč večinoma obdržijo le denar, dokumente in preostale stvari pa odvržejo.
Kot so nam povedali turistični vodniki, so prve žeparje začeli opažati že leta 2014, a je šlo bolj za posamezne primere. S porastom turistov pa se je povečalo tudi število tatov, ki so vsakodnevno kradli po prestolnici.
Žeparke so se oblačile podobno kot turistke, da bi se tako neopazno pridružile skupinam turistov.
Žeparke so se oblačile podobno kot turistke
Stanje je bilo najbolj kritično leta 2017, ko je več organiziranih skupin iz tujine vsakodnevno žeparilo po prestolnici. Kot pravijo na policiji, te skupine najpogosteje prihajajo iz Romunije, Bolgarije in nekdanjih jugoslovanskih republik. Po nekaj dneh ali pa celo še isti dan se premaknejo v drugo državo.
Žeparile so predvsem mlajše ženske v zgodnjih dvajsetih letih in najstnice, nam je povedal turistični vodnik Andrej Mežnarič.
Oblačile so se podobno kot turistke, da bi se tako neopazno pridružile skupinam turistov. Mežnarič se spominja tatice, ki je nosila enak klobuk kot ženske iz njegove skupine japonskih turistov, v rokah je imela zemljevid Ljubljane, v katerega je gledala.
"Šele ko je pogledala navzgor, sem opazil, da ne gre za Japonko. Opozoril sem preostale in na srečo se kraja ni zgodila," nam je povedal.
Azijski turisti priljubljena tarča
Kot pravi Mežnarič, žeparke najbolj merijo prav na azijske turiste, ki s seboj nosijo veliko gotovine. Tarča so tudi starejši turisti iz drugih držav.
Največkrat so delovale na Prešernovem trgu in ob stolnici, predvsem pri vratih, saj se tam dnevno gnete veliko skupin turistov. Opazili so jih tudi drugod po središču Ljubljane, tudi na Streliški ulici, kjer turisti vstopajo v avtobuse in izstopajo iz njih.
Prešernov trg v Ljubljani je priljubljen kraj, kjer so se zadrževale žeparke.
Povezali so se prek Viberja
Ker je bilo tatvin vse več, so se vodniki povezali prek aplikacije za komuniciranje Viber. Pošiljali so si fotografije žepark in si sporočali, kam so namenjene. Hkrati so o tem obveščali policijo, ki je na ulice Ljubljane poslala več policistov v uniformah in pod krinko. Policisti in vodniki so organizirali tudi delavnico, na kateri so govorili o statistiki, o tem, kdo žeparji navadno so, kako so videti in kako delujejo.
Kot nam je povedal Mežnarič, so tudi same žeparke ugotovile, da so jih fotografirali in prepoznali, zato niso več mogle neopaženo žepariti. Kot meni Mežnarič, je prav dobro sodelovanje med policisti, vodniki in lokalno skupnostjo pregnalo žeparje iz prestolnice.
"Poleg tega je središče Ljubljane tako majhno, da se žeparke niso mogle neopaženo gibati in izgubiti v množici ljudi. Vodniki smo se organizirali in jih prepoznavali, na ulicah je bilo več policistov in redarjev, zato so preprosto ugotovile, da v takšnem okolju ne morejo več uspešno krasti," meni Mežanarič.
Kljub občutnemu zmanjšanju števila žeparjev policisti še naprej opozarjajo na previdnost v turističnih središčih.
- Običajno se pojavljajo tam, kjer je gneča.
- Izkoriščajo učinek presenečenja. Ne uporabljajo sile ali grožnje.
- Oškodovancem se priključijo v gibanju ali mirovanju in zelo neopazno, največkrat od zadaj.
- Dajejo prepričljiv vtis, kot da so del skupine, in se nekaj časa zadržujejo v skupini.
- Uporabljajo različne priročne stvari za hkratno zakrivanje svojega početja in predmetov, iz katerih potem kradejo.
- Uporabljajo na primer dežnike, zemljevide, rute, ki jih razgrnejo nad nahrbtnik ali kakšno drugo stvar, da njihove roke niso vidne, ter izvršijo tatvino.
- Največkrat kradejo iz torbic (ženskih, opasnih), nahrbtnikov in zunanjih žepov. Dejanje izvedejo tako, da zelo nežno sežejo vanje.
- Redko kradejo, ko žrtev miruje. Običajno žeparsko tatvino izvršijo, ko se žrtev giblje, ker ta tako manj čuti dotikanje. Žrtev stika storilca ne zazna.
- Sproti spreminjajo svojo podobo z menjavo oblačil in v kratkem času lahko izvršijo več tatvin.
Policisti so izdelali preventivni letak v treh tujih jezikih, ki so ga posredovali turističnim vodnikom in turističnim nastanitvenim objektom (hoteli, hostli). S tem turiste opozarjajo na samozaščitne ukrepe.
Preberite še:
6