Aktivno državljanstvo
Sobota, 30. 3. 2024, 22.21
1 mesec
Aktivno državljanstvo
Zakaj nas morajo tokratne volitve v evropski parlament res zanimati?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,93
Slovenci smo žal znani po slabi volilni udeležbi na evropskih volitvah. Leta 2019 je glasovalo le 28,9 odstotka volilnih upravičencev, slabši sta bili le še Češka z 28,7 odstotka in Slovaška z 22,7 odstotka.
Slovenci bomo 9. junija v Evropski parlament izvolili devet slovenskih evropskih poslancev. Vse lepo in prav, če ne bi bili po volilni udeležbi med zadnjimi na lestvici članic EU, evropskih institucij in njenih predstavnikov pa dojemali kot nekaj oddaljenega, nekaj, kar nas ne zadeva. "Ljudje še vedno mislijo, da se ne da ničesar spremeniti," trdi poslanec Matjaž Nemec. "Mislijo, da samo sedimo v parlamentu in dobivamo dobro plačo," doda poslanka Irena Joveva. "Ampak v evropskem parlamentu sprejmemo več kot dve tretjini zakonodaje, ki se potem implementira v nacionalno zakonodajo," poudarja Nemec. Ravno zato je pomemben vsak glas, poudarja profesorica Sabina Lange, strokovnjakinja za evropske zadeve.
Državljani Evropske unije vsakih pet let volimo svoje predstavnike za poslance Evropskega parlamenta, ki nato zastopajo interese državljanov EU na evropski ravni. Med 6. in 9. junijem 2024 bo okoli 400 milijonov volivcev izvolilo skupno 720 evropskih poslancev, kar je 15 več kot na prejšnjih volitvah.
Dodatne sedeže glede na sedanjo sestavo bo dobilo 12 držav članic. Po dva bosta pripadla Španiji, Nizozemski in Franciji, po en sedež pa ob Sloveniji še Avstriji, Slovaški, Poljski, Danski, Finski, Belgiji, Latviji in Irski.
Sedež Evropskega parlamenta v Bruslju
Kandidatne liste je treba vložiti do 10. maja
Število evropskih poslancev, izvoljenih iz vsake države EU, je dogovorjeno pred vsakimi volitvami in temelji na načelu padajoče sorazmernosti, kar pomeni, da vsak evropski poslanec iz večje države predstavlja več ljudi kot evropski poslanec iz manjše države. Najmanjše število evropskih poslancev iz katerekoli države je tako šest, največje 96, število evropskih poslancev v Evropskem parlamentu pa v skladu s pogodbo EU ne sme presegati 750.
Tudi na evropskih volitvah veljajo ženske kvote, kar pomeni, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, vsaka lista pa mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.
Kandidatne liste za volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament je že mogoče vložiti. Stranke in skupine volivcev imajo za to čas do 10. maja. Nekatere slovenske stranke so svoje kandidatne liste že predstavile, druge jih še sestavljajo.
Koga Slovenija pošilja na evropske volitve?
Med prvimi je kandidatno listo za junijske evropske volitve predstavila stranka SDS, katere nosilka liste bo aktualna evropska poslanka Romana Tomc, drugo mesto na listi bo zasedel njen bruseljski kolega, evroposlanec Milan Zver, sledi podpredsednik SDS in nekdanji notranji minister Aleš Hojs, na četrtem in petem mestu sta poslanca SDS Franc Breznik in Branko Grims, na šestem nekdanji mariborski župan in zdajšnji predsednik mariborskega odbora SDS Franc Kangler in na sedmem mestu nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte. Listo zaključujeta članica podmladka SDS Karin Planinšek in mednarodna sekretarka Slovenske demokratske mladine Zala Tomašič.
Listo kandidatov so v torek predstavili tudi v opozicijski NSi. Prvi na listi bo Matej Tonin, sledili pa mu bodo predsednica podmladka NSi Katja Berk Bevc, župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah ter predsednik strankinega Kluba županov in svetnikov David Klobasa, občinska svetnica v Ravnah na Koroškem Mojca Erjavec, ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar, vodja poslancev Janez Cigler Kralj, poslanka Vida Čadonič Špelič, poslanec in predsednik sveta stranke Jernej Vrtovec ter aktualna evropska poslanka Ljudmila Novak.
Potrditev liste še načrtujejo v največji vladni stranki Gibanje Svoboda, katere kandidati bodo najverjetneje znani v teh dneh. Odločajo se med devetimi kandidati, na listi pa je pričakovati aktualna evropska poslanca Ireno Jovevo in Klemna Grošlja.
Do konca meseca bo listo predstavila tudi Levica. Med mogočimi kandidati za nosilko liste se je v Levici v preteklih tednih omenjalo poslanko Natašo Sukič, kot zadnji na listi pa bo v tekmo stopil tudi nekdanji koordinator stranke, minister za delo Luka Mesec.
V stranki SD bodo s predstavitvijo kandidatov za evropske volitve še počakali, saj morajo najprej predvidoma v prvi polovici aprila določiti novo vodstvo stranke. Tudi na njihovi listi je pričakovati aktualna evropska poslanca Matjaža Nemca in Milana Brgleza.
Od neparlamentarnih strank je listo v soboto predstavila stranka Resnica. Na listi bodo poleg voditelja stranke Zorana Stevanovića med drugim novinarka Polona Frelih, igralka Tanja Ribič, pisatelj in kolumnist Branko Gradišnik ter zdravnika Sabina Senčar in Stanko Pušenjak. Vrstni red liste bodo sporočili naknadno.
Svojo listo so predstavili tudi Pirati. Nosilka bo Urška Orehek, sledili ji bodo ljubljanski mestni svetnik in sekretar stranke Jasmin Feratović, podpredsednica stranke Nina Beyokol, vodja lokalnega odbora Ljubljana Igor Brlek, članica stranke iz lokalnega odbora Maribor Petra Kovačec, član upravnega odbora stranke Patrik Kristl, članica stranke iz lokalnega odbora Celje Maja Šaver, član stranke iz lokalnega odbora Koper Gregor Nemec in član upravnega odbora stranke Leon Božič.
Izvoljeni poslanci postanejo del nadnacionalnih političnih skupin
Na evropskih volitvah torej tekmujejo predstavniki nacionalnih političnih strank, ko pa so kandidati izvoljeni in postanejo poslanci Evropskega parlamenta, se večina odloči, da postanejo del nadnacionalnih političnih skupin, in sicer na podlagi skupnih idealov.
Evropskih poslanskih skupin je v sedanjem sklicu Evropskega parlamenta sedem, poleg pa je še skupina nepovezanih poslancev. Vsaka skupina mora imeti najmanj 23 evropskih poslancev iz vsaj četrtine držav EU. Ti istočasno ne smejo biti člani več političnih skupin. Sedijo v političnih skupinah, pri čemer pa niso razporejeni po narodnosti, ampak politični pripadnosti.
Plenarno zasedanje v Strasbourgu
1. Največja je Evropska ljudska stranka (EPP). Šteje 176 poslancev ter je konservativna in krščansko demokratična evropska politična stranka. Leta 1976 so jo ustanovile predvsem krščanske demokratične stranke, od takrat pa je razširila svoje članstvo, tako da vključuje tudi liberalno-konservativne stranke in stranke z drugimi desnosredinskimi političnimi nazori. Od slovenskih strank so njene članice SDS, NSi in SLS. V trenutnem mandatu so torej njeni člani Romana Tomc, Milan Zver, Franc Bogovič in Ljudmila Novak.
2. Evropski ljudski stranki s 144 člani sledi Napredno zavezništvo socialistov in demokratov (S&D). Je levosredinsko usmerjena stranka, sestavljena iz socialdemokratske stranke ter povezana s Progresivnim zavezništvom in Socialistično internacionalo. Ustanovljena je bila kot skupina socialistov leta 1953 in je druga najstarejša politična skupina v Evropskem parlamentu. Od slovenskih strank je njihova članica stranka SD, njena poslanca pa sta Milan Brglez in Matjaž Nemec.
3. Tretja po velikosti je s 101 poslancem Renew Europe, Prenovimo Evropo. Gre za liberalno, proevropsko politično skupino, ustanovljeno za deveti sklic Evropskega parlamenta. Skupina je naslednica skupine Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE). V Renew Europe ima svoje člane slovenska stranka Gibanje Svoboda, trenutno evroposlanko Ireno Jovevo in evroposlanca Klemna Grošlja.
4. Sledijo Zeleni (Greens) in EFA z 72 člani. Sestavljajo jo predvsem zelene in regionalistične politične stranke. Tem evropskim strankam se pridružujejo evropski poslanci iz neuvrščenih nacionalnih strank.
5. Na petem mestu so s 66 poslanci Evropski konservativci in reformisti (ECR), rahlo evroskeptična, antifederalistična skupina z desnosredinskimi in skrajno desnimi frakcijami.
6. Z 62 poslanci sledi Identiteta in demokracija (ID). Je desničarska do skrajno desna politična skupina, ustanovljena 13. junija 2019 za deveti mandat Evropskega parlamenta. Sestavljajo jo nacionalistične, desno populistične in evroskeptične nacionalne stranke. Je naslednica skupine Evropa narodov in svobode, ki je nastala v osmem mandatu.
7. Levica (GUE/NGL) je levičarska politična skupina, ustanovljena leta 1995, ki šteje 37 evropskih poslancev. Skupino sestavljajo politične stranke demokratične socialistične, komunistične in evroskeptične usmeritve.
V Evropskem parlamentu je tudi 47 samostojnih evropskih poslancev, ki ne pripadajo nobeni od priznanih političnih skupin. Skupaj je bilo tako v mandatu 2019–2024 v Evropskem parlamentu 705 evropskih poslancev.
Tudi letos na preizkušnji koncept spitzenkandidatov
Že od leta 2014 v Evropskem parlamentu poskušajo uvesti t. i. koncept vodilnih kandidatov oziroma po nemško spitzenkandidatov, s katerim poskuša EU volitve poslancev politično povezati z izbiro predsednika Evropske komisije. Koncept je deloval leta 2014, leta 2019 pa ne, saj so ga izigrali na zakulisnih dogovorih v Evropskem svetu. Letos bo na preizkušnji že tretjič, a tudi tokrat ni jasno, v kolikšni meri ga bodo voditelji držav upoštevali.
Koncept predvideva, da kandidat zmagovalne stranke na evropskih volitvah postane predsednik prihodnje Evropske komisije, vendar pa nikjer ni določeno, da mora vodilni kandidat za predsednika komisije tudi kandidirati na evropskih volitvah. Uvedli so ga pred evropskimi volitvami 2014, da bi evropskim državljanom omogočili, da ne bi izvolili le evropskih poslancev, temveč bi sodelovali tudi pri odločanju o predsedniku Evropske komisije.
Sedež Evropske komisije v Bruslju
Za nekatere članice unije je sicer koncept vodilnih kandidatov sporen. Iz pravnih in političnih razlogov so do njega zadržane ter izpostavljajo, da ni samodejnosti med izidom volitev in položajem predsednika Evropske komisije.
Kako deluje koncept spitzenkandidatov?
Evropski poslanci so predlagali, da evropske politične stranke, vključene v evropske politične skupine (EPP, S&D, Renew, Zeleni, ECR, ID, Levica), predlagajo vsaka po enega kandidata, ki bi se potegoval za mesto predsednika Evropske komisije, od predlaganih kandidatov pa nato na kongresih posameznih evropskih političnih skupin izvolijo vodilne kandidate.
Glede na rezultate evropskih volitev nato voditelji držav in vlad uradno predlagajo vodilnega kandidata iz skupine, ki je zmagala, in ga nato Evropski parlament izvoli za predsednika Evropske komisije. Le na ta način se po mnenju evropskih poslancev lahko prepreči zakulisne dogovore v Evropskem svetu, kakršnega smo lahko videli na volitvah leta 2019.
Leta 2014 je delovalo, 2019 ne
Spomnimo, leta 2014 je na čelo Evropske komisije dejansko stopil vodilni kandidat zmagovite Evropske ljudske stranke (EPP) Jean-Claude Juncker, precej drugače pa je bilo na volitvah leta 2019, ko njegova naslednica Ursula von der Leyen ni bila spitzenkandidatka svoje politične skupine, temveč so jo poiskali, potem ko je postalo jasno, da prvotni kandidat Manfred Webber nima zadostne podpore.
EPP je takrat osvojila večino sedežev, zato so pričakovali, da bo na mesto predsednika Evropske komisije imenovan kandidat EPP Manfred Webber. To mu ni uspelo, saj ni dobil medstrankarske podpore pri drugouvrščenih socialistih (S&D). Ti so namreč predlagali še enega odmevnega kandidata, Fransa Timmermansa. Tako se je odprl prostor za Ursulo von der Leyen. Poslanci Evropskega parlamenta so jo na tajnem glasovanju s 383 glasovi podpore izvolili za predsednico Evropske komisije.
Nov mandat za Ursulo von der Leyen?
Ursula von der Leyen je tudi tokrat napovedala, da se bo borila za nov mandat, EPP pa jo je na kongresu v Bukarešti že izvolila za svojo vodilno kandidatko. Od slovenskih evropskih poslancev, ki so člani EPP, je podporo von der Leynovi sicer izrekla le Ljudmila Novak, medtem ko je predstavnika SDS Romana Tomc in Milan Zver ter predstavnik SLS Franc Bogovič niso podprli, saj z njenim delom niso bili zadovoljni.
Ursulo von der Leyen je Evropska ljudska stranka (EPP) v Bukarešti izvolila za glavno kandidatko na evropskih volitvah.
Njeno ponovno kandidaturo za predsednico so od evropskih poslanskih skupin kritizirali Zeleni, saj se bo von der Leynova, kot so dejali, za nov mandat potegovala, ne da bi kandidirala na evropskih volitvah.
Poleg von der Leynove so znani tudi vodilni kandidati drugih evropskih političnih skupin. Socialisti in demokrati so izbrali komisarja EU za zaposlovanje in socialne pravice Nicolasa Schmita, Evropska levica predsednika stranke Walterja Baierja, Zeleni pa so na kongresu v Lyonu za svoja vodilna kandidata izvolili nemško evroposlanko Terry Reintke in nizozemskega evroposlanca Basa Eickhouta.
Trojico vodilnih kandidatov je predstavila tudi Evropska skupina liberalcev Renew. Med njimi so predsednica odbora za obrambo v nemškem bundestagu Marie-Agnes Strack Zimmermann, vodja skupine Renew v Evropskem parlamentu Valerie Hayer in evroposlanec Sandro Gozi.
Politični skupini ECR in ID pa prav zaradi neuspeha koncepta na zadnjih volitvah procesu nista naklonjeni, zato tokrat nista izbrali svojih vodilnih kandidatov.
Tudi na tokratnih volitvah bo sodeč po javnomnenjskih anketah najverjetneje slavila EPP, zato obstaja velika verjetnost, da bo von der Leynova znova osvojila mandat.
Na prvem plenarnem zasedanju izvolijo predsednika parlamenta
Novoizvoljeni evropski poslanci po volitvah oblikujejo politične skupine. Na prvem plenarnem zasedanju, na katerem se sestanejo vsi evropski poslanci, izvolijo predsednika parlamenta, na naslednjem zasedanju pa novega predsednika Evropske komisije, ki ga predlagajo voditelji držav članic na vrhu EU, kasneje pa ga pregleda in potrdi celoten kolegij komisarjev.
Funkcijo predsednika evropskega parlamenta si običajno razdelita vodilni dve evropski politični skupini. Tako je v mandatu 2019–2024 Evropski parlament prvi dve leti in pol vodil Italijan David Sassoli iz politične skupine S&D, drugi dve leti in pol pa malteška političarka Roberta Metsola iz EPP. Sassoli je sicer tik pred iztekom mandata januarja 2022 zaradi bolezni umrl. Star je bil 65 let.
Poslanci Evropskega parlamenta izberejo tudi novo predsedstvo parlamenta, ki ga sestavlja 14 podpredsednikov. V mandatu Metsole je bil še posebej odmeven primer nekdanje podpredsednice Evropskega parlamenta Eve Kaili, evroposlanke iz Grčije, ki je morala zapustiti funkcijo, saj je bila glavna osumljenka v korupcijski aferi, poimenovani Katargate.
"Na zadnjih volitvah v Evropski parlament je glasovalo premalo Slovencev in Slovenk," je v nagovoru poslancem državnega zbora izpostavila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Sedež Sveta EU v Bruslju
Kdo bo na mestu Borella in Michela?
Po volitvah se odpre tudi boj za druga vodilna mesta v institucijah EU, t.i. top jobs. V ospredju je predvsem mesto predsednika Evropskega sveta, ki ga zdaj vodi Belgijec Charles Michel, pa tudi položaj glavnega evropskega diplomata, visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki ga zdaj zaseda Španec Josep Borrell. Predvideva se, da si bosta po volitvah ta položaja razdelili dve drugi politični skupini, in sicer Socialisti in demokrati (S&D) ter skupina poslancev Renew.
Volilna udeležba v Sloveniji je porazna. Zakaj?
V Sloveniji bodo volitve 9. junija. Voli lahko vsak državljan EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je star najmanj 18 let, voliti pa bo mogoče tudi predčasno, in sicer od torka do vključno četrtka pred volilno nedeljo, torej od 4. do 6. junija.
Slovenci smo žal znani po slabi volilni udeležbi na evropskih volitvah, na kar je pretekli teden na obisku v Sloveniji opozorila tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki pred junijskimi volitvami v EP potuje po državah članicah in spodbuja k volilni udeležbi. "Na zadnjih volitvah v evropski parlament je glasovalo premalo Slovencev in Slovenk," je poudarila v nagovoru poslancem državnega zbora.
Leta 2019 je namreč v Sloveniji glasovalo le 28,9 odstotka volilnih upravičencev. Slabši sta bili le še Češka z 28,7 odstotka in Slovaška z 22,7 odstotka.
"V družbi 27 Slovenija ni velika, razen tam, kjer ima poseben interes"
Sabina Lange, strokovnjakinja za evropske zadeve pri evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA)
Zakaj je med Slovenci slaba volilna udeležba, zakaj mislimo, da je Evropska unija nekje daleč od nas, in ali je ta miselnost upravičena, odgovarja Sabina Lange, strokovnjakinja za evropske zadeve pri evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA).
Zdi se, da so evropske volitve oziroma na splošno evropske institucije za Slovence še vedno nekaj oddaljenega (sodeč po slabi volilni udeležbi, pa tudi po tem, kako nezainteresirani so bralci za teme o evropskih volitvah). Je to res in če, zakaj? Zakaj Slovenci ne dojemamo, da smo tudi mi EU in da bo praktično vsa tam sprejeta zakonodaja veljala tudi pri nas?
Razlogov za slabo volilno udeležbo je več in mnogi izhajajo iz domačih oziroma notranjepolitičnih razmer. Slovenija je med državami na repu po volilni udeležbi za evropske volitve, ni pa na tem repu čisto osamljena. Nizko zaupanje v domače institucije, slabo poznavanje evropskih institucij ter slaba medijska pokritost evropskega (in svetovnega) dogajanja in politike so dejavniki, ki pripomorejo k nizki udeležbi na evropskih volitvah. Ne velja pa pozabiti, da imamo nizko volilno udeležbo tudi na lokalnih in parlamentarnih volitvah v Sloveniji, z izjemo let 2022 za zadnje.
Slovencem se še vedno zdi, da na evropski ravni nismo veliki, vplivni igralci. Je ta miselnost upravičena?
Vsekakor smo večji igralci kot člani EU, kot če ne bi bili v EU. Pravila izvoza na trg držav članic bi ravno tako veljala. Ampak veljala bi brez subvencij za kmetijsko politiko in pomoči za zmanjševanje razvojnega prepada ter brez možnosti sooblikovanja teh pravil in soodločanja o tem, kam in za kaj gre denar iz proračuna EU. Sistem EU so na začetku sooblikovale tri male države ter skrb za spoštovanje interesov vseh držav in posebna skrb za interese malih držav sta vgrajeni v sistem zastopanja interesov. Ampak realno, v družbi 27, kjer vse predstavljajo svoje interese, Slovenija ni velika – razen tam, kjer ima poseben interes. Na primer pri politiki širitve in odnosih z državami Zahodnega Balkana. Sicer pa ima Slovenija kot zelo mala država enega komisarja kot vsaka druga država. Slovenija ima več parlamentarcev na prebivalca kot približno tri četrtine preostalih držav. V Svetu je prav tako ena država kot vse preostale, pri dvojni večini odločanja, kjer je drugi kriterij število prebivalstva, pa ima pač proporcionalno število glasov glede na število prebivalcev. Ampak približno 85 odstotkov vseh odločitev, kjer bi lahko glasovali, se sprejme s soglasjem. Kar pa ne pomeni, da ni mogoče bolje, bolj strateško, prioritetno, s ciljnim izobraževanjem kadrov delovati še bolje in preseči realne omejitve majhnosti.
Kakšna je vloga naših poslancev v EP in kolikšna njihova moč? Torej, koliko njihov glas šteje in ali se res sploh kje "pozna", če se tako izrazimo?
Vsak glas šteje, ko se glasuje, glasovi pa se poznajo tudi po tem, kako dejaven je poslanec. Nekatere aktivnosti parlamentarcev so bolj vplivne in razpoznavne v Bruslju, na primer kadar gre za vodenje zakonodajnega dosjeja. Biti poročevalec na dosjeju daje parlamentarcu precejšnjo moč usmerjati proces in politično usmeritev dosjeja. Podobno je pri poročevalcih za posamezne kandidatke v širitvenem procesu. Spet drugi parlamentarci so bolj dejavni pri ozaveščanju pomena določenih tem, pri postavljanju teh tem na dnevni red. Tretji so bolj dejavni na ravni politične skupine, kar pomeni, da lahko vplivajo malo bolj v ozadju.
Se težnja zadnja leta spreminja? Je na tokratnih evropskih volitvah pričakovati višjo udeležbo? Morda več mladih?
Imamo procese, ki lahko vplivajo na višjo volilno udeležbo pri eni skupini volivcev in nižjo udeležbo pri drugi. Evropske volitve bodo prva priložnost vladi nastaviti ogledalo, kar lahko zviša volilno udeležbo. Leta 2022 se je volilna udeležba na državnozborskih in na predsedniških volitvah povišala (na lokalnih sicer znižala). Nekaj tega zanosa, verjetno več med mladimi volivci, je verjetno še ostalo za evropske volitve. Na drugi strani pa je zaradi notranjepolitičnih razmer nezaupanje v (nekatere) stranke vladne koalicije zelo nizko, kar spet vpliva na nizko volilno udeležbo. Precej bo odvisno od kampanje. Več terenskega dela zna spodbuditi udeležbo. Na koncu so tu še dezinformacijske kampanje, ki so vsekakor nevarne za demokracijo, merijo pa na mobilizirajo volivcev in dvig udeležbe (s ciljem izbire določene opcije).
Posledice ruske agresije nad Ukrajino in reševanje posledic, ki jih prebivalci zaznajo predvsem po višjih cenah, v zadnjem času pa tudi prek protestov kmetov, so občutno povezane z Evropo in z Evropsko unijo, ki je tako postala bolj prisotna. S tem se sicer večata poznavanje in razumevanje EU, kar pozitivno vpliva na volilno udeležbo. Od kampanje vladnih strank je odvisno, kako bodo opozorile na katastrofalne poplave avgusta lani, ki so pripeljale EU v središče političnega in medijskega dogajanja, ko je bilo najhujše. Nenazadnje bi k malo višji udeležbi lahko pripomoglo, da Slovenija dobi enega poslanca več. Ko smo vstopili v EU, smo jih imeli sedem. Zdaj jih bomo prvič volili devet. To daje občutek večje moči vsakega glasu.
Letos bomo Slovenci v Evropski parlament izvolili enega evropskega poslanca ali poslanko več. Kaj to pomeni za Slovenijo?
Več poslancev omogoča delo na več različnih tematikah, navzočnost v več odborih, več možnosti za sprejemanje funkcij pri vodenju parlamenta in odborov ter tudi znotraj političnih strank. Več parlamentarcev pomeni tudi večje tekmovanje za priljubljenost in s tem več aktivnosti parlamentarcev. Vsekakor je to pozitivno za predstavljanje interesov volivcev iz Slovenije v EU.
"Delajo malo, dobro služijo, itak se pa nič ne da"
Zgradba evropskega parlamenta je zasnovana zelo zapleteno, zato ni čudno, da se na začetku mandata zaposleni redno izgubljajo po neskončnih hodnikih.
Zakaj je udeležba tradicionalno slaba, smo se pogovarjali tudi z aktualnima evropskima poslancema – Ireno Jovevo in Matjažem Nemcem.
Po mnenju Nemca je tako predvsem zaradi oddaljenosti Strasbourga in Bruslja, ljudje pa zato mislijo, da se tako ali tako ne da ničesar spremeniti in narediti. "Ljudje na splošno mislijo, da samo sedimo v parlamentu in za to dobivamo dobro plačo. To me frustrira in tudi boli, zato ker vem, koliko delam," je odkrito povedala Irena Joveva, članica skupne Renew Europe.
Politično odločanje na evropski ravni se zdi volivcem španska vas. Kot je na nedavnem zasedanju v Strasbourgu dejala evroposlanka Romana Tomc, je malo tistih, ki znajo imenovati glavne štiri institucije Evropske unije. Da pa bi še vedeli, kdo katero od njih vodi, takšnih je le peščica.
Koliko sploh vemo o delu v evroparlamentu? Nekaj drobcev sta z nami delila Joveva in Nemec.
Aktualna evropska poslanka Irena Joveva.
IRENA JOVEVA"Zaboli me, ko ljudje mislijo, da evropski poslanci samo vlečemo dobro plačo, saj vem, koliko v resnici delam. Pa v resnici niso ljudje krivi za takšno dojemanje, saj so pogosto tudi upravičeno razočarani in jezni ter potem posplošujejo. Ampak nismo vsi v politiki isti, sama se trudim to vsak dan znova dokazati.
V začetku mandata si sploh ne predstavljaš, kaj te čaka. Potem vidiš, da stvari niso ne preproste ne črno-bele, ti pa bi rad spremenil svet na bolje. Kmalu ugotoviš, da ne moreš spremeniti celega sveta, kar te frustrira, vsi postopki trajajo dolgo, ogromno je usklajevanj in kompromisov.
Imamo tudi sozakonodajalca, kar pomeni, da ni vse odvisno le od parlamenta, ampak tudi od držav članic. Včasih predvsem od njih, čeprav smo na papirju enakovredni, ampak oni imajo pravico veta. Lažje je, ko se sprijazniš s tem, da ne moreš vsega spremeniti, in se osredotočiš na stvari, ki jih lahko.
Ogromno je potovanj, kar mene osebno najbolj utrudi, saj so časovno zelo potratna. Če malo posplošim, smo vsak tretji dan na letalu, pri čemer so direktni leti zelo redki. Pa še selitve iz Bruslja v Strasbourg, to niti za okolje ni dobro.
V Strasbourgu poslanci niti ne najemajo stanovanj, ker smo tam samo enkrat na mesec, v Bruslju pa je tega več. Sama ga nimam, ker sem se odločila, da ne želim biti povezana z Brusljem na tak način. Niti ogledala si še nisem mesta, saj ko stvari oddelam, hitim domov. Sploh ker imam doma majhnega otroka. Meni je delo evropske poslanke všeč, ni pa to sanjska služba, kot si kdo predstavlja.
Seveda so prednosti in slabosti, kot povsod. Najboljši so pa trenutki, ko začutiš, da si nekaj dosegel. Kot denimo pred kratkim sprejeti Akt o svobodi medijev, v katerem je ogromno členov, ki smo jih napisali skupaj z mojo ekipo. Ko vidiš, da imaš določen vpliv in lahko narediš nekaj dobrega.
Letos bom znova kandidirala, želim pa si manj turbulentnega mandata, kot je bil ta, ki se končuje. Imeli smo covid-19, nato smo se bali posledic brexita. A smo ga že nekako pozabili, toliko drugih stvari se je zgodilo."
Aktualni evropski poslanec Matjaž Nemec
MATJAŽ NEMEC "Kot evropski poslanec moraš poleg nacionalne politike spremljati tudi evropsko in globalno dogajanje, saj odločitve parlamenta vplivajo tako na življenje doma kot tudi v Evropi in zunaj nje.
Evropski poslanski mandat pomeni predvsem to, da si fizično razpet med Slovenijo, Brusljem in Strasbourgom, s svojo ekipo pa si predvsem prizadevaš izpolniti pričakovanja ljudi, lastne stranke in svoje osebne agende. Ljudem se to zdi abstraktno, ampak v Evropskem parlamentu sprejmemo več kot dve tretjini zakonodaje, ki se potem implementira v nacionalno zakonodajo, čeprav gre seveda še prej skozi sito državnega zbora in vlade.
Zelo pomembno je razumeti, da z evropskimi volitvami lahko neposredno vplivamo tudi na tok dogajanja v EU. Sam sem član druge največje politične skupine, ki je zavezana predvsem sociali, solidarnosti in zelenemu prehodu.
Zavedati se moramo tudi, da so v nekem pogledu lahko nacionalne politike naprednejše od evropske. Ampak vseeno evropska politika omogoča tistim, ki še niso dosegli enake stopnje razvoja zakonodaje in gospodarstva, da ulovijo evropski vlak. Globalno gledano pa je evropska politika najnaprednejša, ko govorimo o skrbi za naravo, človekove pravice ali vladavini prava.
V mandatu, ki se izteka, smo v naši politični skupini in moji stranki dosegli nekatere osnovne cilje, kot je institut minimalne plače, ki ga v Sloveniji že dolgo poznamo. Vzpostavljamo pogoje za zeleni prehod, ki mora biti tudi socialno pravičen. Zelo smo zadovoljni tudi s tem, da je Evropski parlament sprejel istanbulsko deklaracijo, ki predvsem nagovarja pravice žensk in najšibkejših.
Odpirali smo vprašanja čezmejnega sodelovanja z Zahodnim Balkanom, državami Magreba in drugimi. Kar 135 milijonov ljudi namreč živi ob različnih evropskih mejah, zato sta reševanje njihovih zagat in migracijska politika zelo pomembna.
Od stvari, ki so ostale nedokončane, me najbolj boli evropska neenotnost, kar zadeva bližnjevzhodno vprašanje. Če so brexit, covid-19 in ukrajinski konflikt poenotili EU, je kriza na Bližnjem vzhodu razgalila šibko točko evropske unije – razdvojenost pri pomembnih vprašanjih.
Pri ključnih glasovanjih, ki neposredno zadevajo našo državo, se mi zdi, da smo bili večinoma enotni in tudi vsi izjemno delavni na svojih področjih."
