Ponedeljek, 30. 3. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Vse skrivnosti novega koronavirusa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,49
39
O novem koronavirusu vsak dan vemo več, a je še vedno precej skrivnosten. Še vedno ne vemo natančno, kolikšna je smrtnost pri okužbi z njim in zakaj umre več moških kot žensk. Prav tako še ne vemo zagotovo, ali se lahko okužimo z virusom, ko ta lebdi v zraku.
O novem koronavirusu je veliko razprav o tem, na kakšne načine se širi. Brez dvoma se širi kapljično, to je zlasti s kašljanjem in kihanjem ter z rokami, s katerimi se dotikamo okužene površine. Na takšen način se širita tudi gripa in navadni prehlad.
Skupina znanstvenikov je 17. marca v The New England journal of medicine objavila članek z naslovom Aerosol and Surface Stability of SARS-CoV-2 as Compared with SARS-CoV-1. To je članek o obstojnosti novega koronavirusa v zraku in na različnih površinah. Raziskava v laboratoriju je ugotovila, da virus preživi na bakreni površini do štiri ure, do 24 ur na kartonu in od dveh do treh dni na plastiki in jeklu. Je pa kužnost virusa na vseh površinah sčasoma upadala.
Ali virus lebdi v zraku več ur?
Veliko ugibanj je tudi o tem, ali so ljudje, ki prebolijo okužbo z novim koronavirusom, potem imuni na nove okužbe. Iz Japonske, predvsem pa iz Kitajske, namreč prihajajo poročila, da so se nekateri že drugič okužili z virusom.
Še največ zanimanja in tudi strahu pa je povzročila ugotovitev, da novi koronavirus v zraku preživi do tri ure. Se torej virus prenaša tudi po zraku, tako kot ošpice?
Ameriški znanstvenik James Lloyd-Smith, ki je sodeloval pri raziskavi, pravi, da to še ni dokaz, da se je kdo tudi v resničnem življenju okužil z novim koronavirusom, ki bi lebdel v zraku. Kitajski znanstveniki, ki so preiskovali širjenje virusa v Vuhanu in iskali prisotnost virusa v bolnišnicah, v katerih so se zdravili oboleli, pa takšnega prenosa niso popolnoma ovrgli in so ga imeli kot možno pot, s katero se prenašajo okužbe.
Kitajski znanstveniki so tako v članku z naslovom Aerodynamic Characteristics and RNA Concentration of SARS-CoV-2 Aerosol in Wuhan Hospitals during COVID-19 Outbreak zapisali, da prezračevanje sob, pravilna raba stranišč in njihovo razkuževanje učinkovito omejujejo aerosolno širjenje virusa. Možno je tudi, da se virus, ki leži na površini, spet dvigne v zrak in se razprši po prostoru, zato je nujno učinkovito razkuževanje površin.
Kako smrtonosen je v resnici koronavirus?
Veliko odprtih vprašanj je tudi glede smrtnosti v primeru okužbe z novim koronavirusom, saj se pojavljajo različne številke. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v začetku marca govorila o 3,4-odstotni stopnji smrtnosti na svetovni ravni, neka kitajska raziskava je pred tem ugotavljala, da je imelo na Kitajskem 81 odstotkov obolelih razmeroma blago bolezen, 14 odstotkov hudo, pet odstotkov pa kritično. Slaba polovica kritičnih bolnikov je umrla. Po tej raziskavi je bila smrtnost 2,3-odstotna. Spet druge številke za Kitajsko navaja ameriška univerza Johnsa Hopkinsa, in sicer malce več kot štiriodstotno smrtnost (stanje na dan 28. marec).
Medtem ko so na Kitajskem zaradi koronavirusa v strahu pred okužbo vsi nosili zaščitne maske, pa v Sloveniji ter tudi drugje po Evropi potekajo razprave, ali zaščitna maska ščiti pred okužbo s koronavirusom, ali ne. Ima pa Evropa velike težave, ker zaščitnih mask ni dovolj niti za zdravnike in druge ljudi, ki se v prvih bojnih vrstah spopadajo s pandemijo.
Če pogledamo druge države, je v različnih državah smrtnost različno visoka, zelo povezana pa je s trenutno povprečno starostjo obolelih in stopnjo razvitosti zdravstvenega sistema v posameznih državah. V Nemčiji je po podatkih univerze Johnsa Hopkinsa smrtnost okoli 0,7 odstotka, v Iranu je 7,4-odstotna, v Švici 1,8-odstotna, v Franciji šestodstotna, v ZDA 1,6-odstotna, v Veliki Britaniji 5,2-odstotna, v Južni Koreji 1,5-odstotna, v Španiji 7,8-odstotna in v Italiji skoraj 11-odstotna.
Razlika med Nemčijo in Italijo je tako velika tudi zato, ker se je virus pri naši zahodni sosedi že precej razširil med starejšo populacijo, medtem ko je v Nemčiji povprečni bolnik, ki je okužen s koronavirusom, star nekaj čez 40 let. To dejstvo vpliva tudi na manjšo smrtnost v Nemčiji.
Preračunavanja o tem, koliko ljudi bo umrlo
Številna farmacevtska podjetja razvijajo cepivo proti koronavirusu, med drugim tudi nemško podjetje CureVac. Najbolj optimistični napovedujejo, da bomo cepivo proti koronavirusu morda dobili že letos. Nekateri, bolj črnogledi, pa opozarjajo, da ni nujno, da bomo zelo kmalu dobili učinkovito cepivo. Tega na primer nimamo za hiv ali hepatitis c.
Seveda je glede preračunavanja stopnje smrtnosti precej nejasnosti tudi zaradi tega, ker ne vemo točno, koliko ljudi je v resnici okuženih. Po različnih podatkih ima od 81 do 91 okuženih le blage ali zmerne bolezenske znake. Poleg tega je treba upoštevati, da je veliko okuženih brez bolezenskih znakov.
Po izračunu raziskovalcev z oxfordske univerze je morda z novim koronavirusom okuženih že polovica Britancev, a tega velika večina ne ve, ker imajo le blage bolezenske znake ali pa so sploh brez simptomov. Bolniki v bolnišnicah so tako le vrh ledene gore. Po mnenju izraelskega znanstvenika Dana Yamina z univerze v Tel Avivu bo na primer v Izraelu zaradi novega koronavirusa umrlo okoli 0,3 odstotka vseh okuženih. V državah, ki imajo večji delež starostnikov, bo ta odstotek, po Yaminovih izračunih, malce višji.
Tudi ameriški znanstvenik John Ioannidis je predstavil svoj izračun smrtnosti med okuženimi s koronavirusom. Pri tem je kot vzorec vzel okužene na ladji Diamond Princess, saj je to po njegovem edini primer, kjer so bili vsi ljudje v določenem zaprtem prostoru testirani za koronavirusom. Na ladji se je z virusom okužilo 712 ljudi, od tega jih je v času, ko je Ioannidis delal svoj izračun, umrlo sedem oziroma en odstotek vseh okuženih (zdaj je umrlo že deset potnikov, op. p.).
Ker pa je na ladji med potniki bilo nesorazmerno več starejših kot v celotni populaciji ZDA, je Ioannidis preračunal, da bo smrtnost zaradi novega koronavirusa v ZDA nekje med 0,05 in enim odstotkom. Vsekakor so vsi ti izračuni in napovedi o smrtnosti v tem trenutku le tipanje v temi.
Okuženi, ki nimajo bolezenskih znakov
V infektologiji velja, da se virusi uspešneje širijo, ko smo bolni, saj se takrat virusi naokrog širijo s kašljanjem, kihanjem in smrkanjem. Zaradi tega prepričanja se je morda na začetku pandemije novega koronavirusa zlasti na Zahodu še vse do marca letos podcenjevalo širjenje slednjega pri osebah, ki ne kažejo bolezenskih znakov.
Toda po drugi strani so že februarja letos nemški virologi, ti so testirali 126 nemških državljanov, ki so se vrnili iz Vuhana, ugotovili, da so nekateri od njih okuženi s koronavirusom, čeprav ne kažejo nobenih bolezenskih znakov. Nemški virologi in infektologi so na podlagi tega že februarja letos sklepali, da morebiti virus širijo tudi okuženi, ki (še) nimajo bolezenskih znakov. Te ugotovitve so bile februarja objavljene tudi v znanstvenih publikacijah.
Ena od še nerešenih skrivnosti glede covida 19 je tudi, zakaj zaradi te bolezni umre precej več moških kot žensk. V Italiji na primer umre za to boleznijo enkrat več moških kot žensk.
Zakaj umre več moških kot žensk?
Čeprav zaradi novega koronavirusa lahko hudo zbolijo tudi mladi ljudje, ki nimajo drugih zdravstvenih težav, pa je ta virus najbolj nevaren za starostnike, še zlasti tiste, ki imajo tudi druge bolezni. Zlasti je bolezen covid-19 po dozdajšnjih ugotovitvah nevarna za bolnike s sladkorno boleznijo ter z boleznimi srca in ožilja. Nekateri v tvegano skupino prištevajo tudi kadilce, astmatike in ljudi s preveliko telesno težo.
Manj odporni na virus so tudi ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Ker je med obolelimi več moških kot žensk, prav tako za koronavirusno boleznijo umre precej več moških kot žensk (v Italiji je med mrtvimi menda kar 70 odstotkov moških), je veliko ugibanj, zakaj so moški bolj ogroženi.
Do zdaj smo lahko o tem prebrali različne teorije. Ena od njih pravi, da moški bolj kadijo (še zlasti na Kitajskem), kadilci pa imajo večjo možnost, da zbolijo za pljučnico v primeru okužbe s koronavirusom. Druga teorija je, da moški nasploh manj zdravo živijo (kajenje, pitje alkohola), zaradi česar so za novi koronavirus lažji "plen".
Po tretji teoriji do razlik prihaja zato, ker ženske bolj skrbijo za higieno rok od moških, po četrti pa so razlog hormonske razlike med moškimi in ženskami oziroma da so ženske bolj odporne proti virusu.
39