Sreda, 4. 7. 2018, 4.00
5 let, 9 mesecev
Kako bi se morala nova vlada lotiti reševanja slovenskega zdravstva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,02
21
Pri sestavljanju nove vladne koalicije bo ključno vlogo odigrala zdravstvena reforma. Preverili smo, na kakšen način bi morala nova vlada poiskati pot za izhod slovenskega zdravstva iz krize in kdaj bi državljani lahko občutili prve rezultate.
Zdravstvena reforma je bila ena ključnih točk vlade Mira Cerarja, ki tako kot pri njegovih predhodnicah ni bila izpeljana. Nanjo čakamo že 15 let, saj je bil prvi poskus zdravstvene reforme predstavljen že leta 2003. Ta je med drugim vključevala odpravo prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je nameravala ukiniti tudi Cerarjeva vlada. Po njenih predlogih bi ga nadomestilo obvezno doplačilo v razponu od 20 do 75 evrov, odvisno od umestitve državljanov v pet dohodkovnih razredov. A tudi to se je sfižilo.
Predlogi nujno potrebne zdravstvene reforme pa niso povzročali razkola le med vladno koalicijo, temveč ji je nasprotovala tudi strokovna javnost. Nekdanji predsednik zdravniške zbornice Jože Možina je jasen, da se Cerarjeva vlada ni izkazala niti s kadrovsko politiko, niti vsebinsko.
"Program stranke SMC je ubral povsem nasprotno smer, ki je izničevala konkurenčnost oziroma favorizirala monopol. Nekaj korakov v pravi smeri je naredila stranka Socialnih demokratov, ki je javne zavode želela transformirati v smeri poslovne avtonomije. Na tržnih osnovah delujoče gospodarske družbe splošnega pomena bi poslovale na osnovi realne cene, ki bi jo postavila država, dobiček pa bi se vračal nazaj v zdravstveno blagajno. Takšne oblike poslovanja so tudi največja varovalka pred korupcijo," je prepričan Možina.
Nad dolge čakalne dobe z interventnim ukrepom
Možina kot najbolj perečo težavo zdravstvenega sistema izpostavlja nedopustno dolge čakalne dobe. Vlada bi morala nemudoma interventno ukrepati in v ta namen zagotoviti okoli sto milijonov evrov. Čakalnih vrst bi se tako lahko znebili v šestih mesecih.
"Zdaj imamo po zaslugi zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc zavoženo stanje. Nastal je sistemski problem, ki zahteva strukturno reformo zdravstva," opozarja Možina.
Primarij Andrej Možina je prepričan, da se da z interventnim ukrepom razmeroma hitro znebiti nedopustno dolgih čakalnih vrst.
Priznava, da je zato pred novo vlado izjemno težka naloga, ki bo s strukturno reformo posegla v mnogo strateških zgodb, o katerih se politika prereka. Dodaja, da so politične stranke sicer v zadnjem obdobju v svoje programe vključile kar nekaj novosti glede reševanja zdravstvenega sistema, a razlike so velike.
"Vprašanje je, kakšna bo nova koalicija. Levosredinska bo morala vložiti veliko energije v sklepanje kompromisov. A to je neizogibno. Zdravstvena reforma bo morala postati prioriteta katerekoli vlade. Na čelu reforme ne bo minister za zdravje, temveč premier. Če vlada pri tem ne bo uspešna, mandata ne bo končala," napoveduje Možina.
Zmanjšanje korupcije in povečanje konkurenčnosti
Kot drugo prioriteto vlade Možina izpostavlja racionalizacijo poslovanja in zmanjšanje korupcije. Ta je sicer prisotna povsod po svetu, a v urejenih sistemih zmanjšana na minimum.
Dosego tega cilja vidi prav v spremembi statusa sto zavodov v slovenskem zdravstvenem sistemu. Gospodarske družbe splošnega pomena z močno hierarhijo in jasnimi pravili morajo postati poslovno učinkovite ter morajo med seboj začeti konkurirati. Napoveduje, da bo ta proces trajal več let.
Zagotavljanje novih virov financiranja bo najtrši oreh
Najtežjo stvar v reformi slovenskega zdravstva pa vidi v postopnem dotoku novih in stabilnih virov financiranja v zdravstvu. "Slovensko zdravstvo je zagotovo podhranjeno. Čeprav gre za eno najbolj heretičnih tem zadnjega obdobja, morajo v sistem vstopiti komercialne zavarovalnice. Te bodo morale pod jasnimi pogoji zavarovancem ponuditi dodatne storitve, ki jih bodo lahko takoj tudi koristili," pravi Možina.
Ne tako kot danes, ko imaš z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem zagotovljene vse pravice, na poseg pa nato čakaš dve leti. Morebitni ukinitvi zdravstvenih zavarovalnic tako odločno nasprotuje, čeprav priznava, da obstoječe dopolnilno zavarovanje danes ne ponuja nič pametnega. Hkrati vsebuje elemente nepravičnosti, ljudje pa niti ne vedo, kaj jim zagotavlja.
Glede očitkov, da obstoječe zavarovalnice kujejo visoke dobičke na račun zavarovancev, pa Možina odgovarja, da bi se morala nova vlada z njimi dogovoriti o vračanju dela dobička v zdravstvo. "Politika bi morala ta model prepoznati. Prepričan sem, da državljani takšnega modela ne bi obsodili," napoveduje Možina.
Dopolnjevanje javnega in zasebnega sektorja
Kot zadnjo prioriteto zdravstvene reforme Možina izpostavlja poudarjanje konkurenčnosti. "Zasebni in javni zavodi v spremenjenih gospodarskih oblikah zagotavljata sinergijske učinke. A nujna je njihova konkurenčnost," je prepričan Možina.
To ponazori s primerom, da tudi če bi za zmanjšanje čakalnih vrst javnim zavodom zagotovili sto milijonov evrov, v trenutnih razmerah tega problema ne bi rešili. Lahko pa ga v sodelovanju z zasebnim sektorjem. Ker je zasebni sektor v svoji organizacijski obliki bistveno vitkejši, se lažje prilagaja. Njegove pravice za konkuriranje pri programih zmanjševanja čakalnih dob bi se morale izenačiti.
Slovenci že danes prek zavarovanj in samoplačniških storitev za zdravstvo namenimo 30 odstotkov zasebnih sredstev. Možina napoveduje, da se bo vsota zasebnih sredstev za delovanje slovenskega zdravstvenega sistema v prihodnje še povečevala. Kot razlog navaja zahteve gospodarstva, ki pritiska na razbremenitev plač ter vse hitrejši in drag tehnološki razvoj medicine.
Možina še sklene, da bi morala koalicija zdravstveno reformo sprejeti v svojem prvem letu vladanja, finančni izkupiček reforme pa bi lahko državljani občutili v dveh ali treh letih.
21