Varuhinja ne obsoja grafitov s pozivi k uboju Janše

"Ubi Janšu". Slika Janše s Hitlerjevimi brki in duhovniškim kolarjem. "Zoki ubi Janšu". To je le del grafitov, ki so se v zadnjem obdobju pojavili v Ljubljani in so izrazito sovražno nastrojeni proti aktualnemu predsedniku vlade Janezu Janši. Boštjan M. Turk: V Sloveniji vlada sprevrženo stanje Politični analitik Boštjan M. Turk opozarja, da omenjeni grafiti niso osamljen primer. "Gre za sprevrženo stanje, ki vlada v Sloveniji. Pozivi k uboju in umoru visokih državnih predstavnikov so nekaj, na kar bi se morala policija nujno odzvati in zaščititi integriteto tega človeka in s tem tudi države. Pa se to ne zgodi," je poudaril. Ob tem je izpostavil tudi zapis v Mladini, pod katerega je podpisan Ervin Fritz. "Prvi minister in tolpa podrepnikov hrabrih si vsak dan izmislijo kaj zoper šole, kulturo in najrevnejši stan. Nagon, početi bedarije, imajo osupljivo močan – a morda si žele bingljati na kandelabrih," piše v tekstu, ki ga je objavila Mladina. In še: “Kdor dela zlo svoji domovini in bi vendarle rad ohranil vladni stol, naj preštudira svarilno zgodbo “benito mussolini”, mož z glavo navzdol”. Turk je prepričan, da gre pri vsem skupaj za patološko stanje, ki ima zelo prepoznaven skupni imenovalec – Janeza Janšo. "Tukaj gre za nek strahoten krč, v katerem sodelujejo tudi mediji in predstavniki represivnega aparata, ki nič ne ukrenejo. To je pač žalostna stvarnost," je pojasnil. Spomnil je, da je že v preteklosti prihajalo do pozivov k streljanju Janeza Janše in napovedi, da bo končal kot Ivan Kramberger. "Da ne govorimo o seriji dnevnih medijskih umorov z največjimi lažmi, od psihiatrične bolnišnice, kreditov, patrie … To so samo različni obrazi istega pojava. Nikjer se ne dogaja, da bi nekdo v časopisu ali na obvoznici pisal »ubijte predsednika vlade«, ne da bi bilo to sankcionirano," je zaključil.

Varuhinja: Vsak primer sovražnega govora še ni kaznivo dejanje Varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik smo povprašali, kako komentira sovražne grafite, ki pozivajo celo k uboju Janše, in ali namerava zaradi omenjenih grafitov ukrepati. Iz njenega urada so nam odgovorili, da se lahko varuhinja v posameznem primeru odzove, če sovražni govor uporabi na primer predstavnik oblasti v odnosu do šibkejšega posameznika oziroma ranljivih družbenih skupin (etničnih manjšin, invalidov, istospolnih…).

Namen sovražnega govora je namreč, kot pravijo, ponižati, razčlovečiti, žaliti, ustrahovati, poslabšati položaj tistih, proti katerim je naperjen, ter jim odvzeti dostojanstvo. "Praviloma je sovražni govor naperjen proti družbenim manjšinam oziroma družbeno močnejši odvzema dostojanstvo šibkejšemu. Osebe na javnih funkcijah ne sodijo med družbeno šibkejše," so zatrdili.

Poudarili so, da vsak primer t. i. sovražnega govora še ni kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, kot ga opredeljuje kazenski zakonik in da so zaradi varstva svobode izražanja in še posebej svobode medijev, pogoji za kazenski pregon govorjene ali pisane besede upravičeno zelo strogi.

"Evropsko sodišče za človekove pravice v svoji sodni praksi pogosto navaja, da svoboda izražanja pomeni enega izmed temeljev demokratične družbe, pogojev za njen napredek in za razvoj vsakega človeka. Poudarja tudi, da se svoboda izražanja ne nanaša le na informacije ali ideje, ki jih sprejemamo naklonjeno, temveč tudi na tiste, ki lahko prizadenejo, šokirajo ali vznemirjajo javnost ali posamezne skupine. To terja zahteva po pluralizmu, tolerantnosti in širini duha, brez katerih ni demokratične družbe," so zaključili.

Z vprašanjem, kako ravnajo v primeru pojava sovražnih grafitov, smo se obrnili tudi na Mestno občino Ljubljana, od koder so nam po objavi članka sporočili: "Odstranjevanju sovražnih grafitov daje MOL definitivno prednost. V primeru grafita, ki vas zanima, postopek odstranitve že poteka".