Petek, 21. 10. 2022, 13.24
1 leto, 6 mesecev
V Sloveniji spet primer ptičje gripe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,95
12
Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni, saj se s hitro potrditvijo bolezni omeji širjenje bolezni in posledično zmanjša škodo, ki jo pojav bolezni povzroči. Uprava tako rejce perutnine in ptic v ujetništvu poziva, da v primeru opozorilnih znakov o tem takoj obvestijo svojega veterinarja.
Pri labodih grbcih v Sloveniji se je spet pojavila visoko patogena ptičja gripa (aviarna influenca), rejce perutnine in ptic v ujetništvu opozarja uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ta bolezen se je pojavila pri štirih labodih v občini Apače.
Nacionalni veterinarski inštitut je o pozitivnih rezultatih preiskav na aviarno influenco H5N1 upravo obvestil danes, zato je državno središče za nadzor bolezni za zmanjšanje tveganja za prenos virusa s prostoživečih ptic na perutnino sprejelo več priporočil za celotno Slovenijo.
Posebna navodila za rejce
Rejci morajo gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem na primer izvajati tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način oziroma se, če to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih.
Vodna zajetja na prostem, ki se pri nekaterih vrstah perutnine uporabljajo zaradi dobrobiti živali, je treba uporabljati tako, da se dostop do njih prepreči divjim vodnim pticam. Pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, je treba vodo obdelati s postopki, ki ubijejo viruse aviarne influence (npr. s prekuhavanjem, uporabo filtrov, UV-razkuževanjem ali kemijskih substanc, kot je klor).
Omejiti je treba stike nepooblaščenih oseb s perutnino in vstop v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevati ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih pregrad, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok idr.).
Dnevni izpust živali na prosto je treba omejiti na najkrajši mogoči čas, biovarnostne ukrepe je treba upoštevati ob lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju prostoživečih vodnih ptic, poleg tega pa še na prireditvah, sejmih oziroma razstavah perutnine in ptic v ujetništvu.
12