Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ana Rupar

Ponedeljek,
6. 2. 2017,
13.32

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,80

3

Natisni članek

hrana debelost oglasi otroci

Ponedeljek, 6. 2. 2017, 13.32

6 let, 7 mesecev

Televizije bodo morale omejiti oglaševanje hrane

Ana Rupar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,80

3

otroci, prehrana, šola, vrtec | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

Ne le neuravnotežena prehrana, preveč sedenja ter premalo gibanja in spanja, vzrok debelosti je tudi agresivno trženje. Ker želijo pred tem zaščititi vsaj otroke in mladostnike, so na ministrstvu za zdravje pripravili smernice za omejevanje oglaševanja živil med predvajanjem otroških vsebin.

Trend naraščanja debelosti in prekomerne hranjenosti pri otrocih se je v zadnjih letih ustavil, kljub temu pa na ministrstvu in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da je problem še vedno velik.

Leta 1993 je bilo v Sloveniji skoraj 14 odstotkov otrok in mladostnikov pretežkih, debelih pa dobre tri odstotke. Do leta 2010 sta številki narasli na slabih 20 oziroma dobrih sedem odstotkov. Do leta 2015 so se številke nekoliko popravile, takrat je bilo pretežkih dobrih 18 odstotkov mladih in otrok, debelih pa slabih sedem odstotkov.

Zaradi oglasov sadje zamenjamo za sladkarije

Po ugotovitvah Mojce Gabrijelčič z NIJZ na debelost med mladimi vplivajo različni dejavniki, med drugim tudi oglaševanje hrane. "Trženje hrane in pijač otrokom deluje tako, da zavaja prehransko znanje otrok, spreminja njihovo naklonjenost posameznim živilom, njihove potrošniške navade, prehranske navade in razmerje med zaužitimi živili."

Oglaševanje hrane poleg zamenjave blagovne znamke znotraj iste skupine vpliva tudi na menjavo vrste živil, tako na primer sadje zamenjamo s sladkarijami, je še omenila.

Dokazano je tudi, da oglaševanje visoko mastne, sladke in slane hrane bolj vpliva na otroke, ki imajo višje vrednosti indeksa telesne mase. Še posebej pa je zaščita pred trženjem pomembna za socialno ogrožene, navajajo na NIJZ.

Otroški programi brez oglasov za zdravje škodljivih živil

Z namenom zajezitve širjenja debelosti med mladimi je ministrstvo za zdravje na podlagi strokovnih izhodišč NIJZ oblikovalo prehranske smernice za omejevanje oglaševanja hrane med predvajanjem otroških vsebin.

Katerih živil ni primerno oglaševati
Smernice živila razvrščajo v 18 skupin, in sicer glede na vsebnost skupnih maščob, nasičenih maščob, skupnih in dodanih sladkorjev in soli. Oglaševanje je neprimerno tudi, če izdelek vsebuje en gram na sto gramov skupnih maščob v obliki industrijsko izdelanih transmaščobnih kislin ali alkohol. V skladu s smernicami ni primerno spodbujati uživanja živil, kot so čokolada in bomboni, sladka peciva in izdelki, energijske pijače in sladoled. Za večino živil so omejitve določene glede na vsebnost posameznih hranil.

Na podlagi teh naj bi televizijske hiše pripravile lastna pravila, ki bi jih do 2. februarja morale posredovati agenciji za komunikacijska omrežja in storitve, a sta do zdaj to naredili le Planet TV in Pro Plus.

Na NIJZ sicer pričakujejo, da sčasoma med otroškimi programi ne bo več oglasov za živila, ki po sestavi v skladu s prehranskimi smernicami niso primerna za trženje otrokom.

Kot poudarja Marjeta Recek z ministrstva za zdravje, bi s smernicami lahko izboljšali prehranjevalne navade otrok in mladostnikov ter s tem zmanjšali debelost in kronične nenalezljive bolezni.

Ne spreglejte