Sobota, 23. 2. 2019, 13.51
5 let, 2 meseca
Slovenskega rezanega cvetja skoraj ni več mogoče kupiti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,64
2
Podobno kot pri svinjskem mesu, ki ga moramo uvažati, tudi slovenskega rezanega cvetja skoraj ni več mogoče kupiti. Trg je preplavljen s tako imenovanimi holandskimi cvetovi. Primanjkuje tudi lokalno vzgojenih trajnic, okrasnih rastlin in lončnic. Vzgoja je draga, konkurenca iz tujine pa vse večja, pravijo vrtnarji in cvetličarji.
"Ceneje dobivamo uvoženo cvetje kot pa domače cvetje. Domačinke cenijo na primer teloh. Lepo je, zimski čas je, ampak šopek stane dva evra. Pri nas je to dovolj za 10 tulipanov," je dejala Marina Idić, ki na ljubljanski tržnici cvetje prodaja že 37 let. Tudi njim se je prodaja zmanjšala, poceni cvetlice namreč danes dobimo že v vsaki trgovini, celo na bencinskih črpalkah.
Na vprašanje, ali prodaja slovenskega rezanega cvetja upada oziroma ga je vse manj, je tudi Marija Zorec s Kmetije Zorec pritrdila in dejala, da domače cvetje nima vrednosti.
Lani smo uvozili za okoli 47 milijonov evrov okrasnega drevja, čebulnic, grmičevja in zimzelenih rastlin, sobnih rastlin ter svežega cvetja in cvetnih brstov.
Število pridelovalcev cvetja se je v letih od 2013 do 2016 zmanjšalo za četrtino
Redkokatera vrtnarija v Evropi goji rastline od semena do končnega proizvoda. Večinoma k nam iz Azije in Afrike - kjer je delovna sila cenejša, podnebje pa ugodnejše - pripeljejo potaknjence, ki se potem tu vkoreninjo in jih vzgojijo do prodaje.
Prav zaradi uvoza in nizkih cen se je število tržnih pridelovalcev cvetja in okrasnih rastlin med letoma 2013 in 2016 pri nas zmanjšalo za skoraj četrtino.
"V letu 2016 jih je bilo 297 na 164 hektarjih obdelovalnih površin," je dejal Martin Bajželj s Statističnega urada RS.
Vsako leto tako uvozimo za okoli 11 milijonov evrov sobnih rastlin, uvoz svežega cvetja in cvetnih brstov se giblje okoli 10 milijonov, velikokrat pa pozabljamo, da so lahko tudi naše avtohtone vrste okrasne.
Za to, da bi pri nas rezano cvetje povsem izginilo, se nam ni treba bati, dodaja Pušenjakova. Bi nam pa zagotovo kazalo boljše, če bi se pridelovalci združili in skupaj nastopili na trgu.
Z uvozom k nam prihajajo tudi nove bolezni in škodljivci
Mnogo ljudi v resnici ne ve, da so te naravne vrste izredno čudovite, lepe in pa za zasaditve v javnem prostoru ali na vrtu bolj prilagodljive," je dejala Blanka Ravnjak iz Botaničnga vrta Ljubljana.
"Z uvozom k nam prihajajo tudi novi škodljivci in nove bolezni. Najboljši primer je pušpanova vešča. To je popolnoma nov škodljivec, ki je naredil tak harakiri po naših vrtovih, da mislim, da je najmanj polovica pušpanov že uničenih," je dejala Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline.
Za to, da bi pri nas rezano cvetje povsem izginilo, se nam ni treba bati, dodaja Pušenjakova. Bi nam pa zagotovo kazalo boljše, če bi se pridelovalci združili in skupaj nastopili na trgu.
2