"Slovenija je postala evropsko Kosovo in to je narobe"

Mineva 115 let od rojstva Friedricha Augusta von Hayeka, avstrijskega filozofa in ekonomista ter zagovornika klasičnega liberalizma. Hayek je leta 1974 za teorijo denarja in gospodarskih ciklov prejel Nobelovo nagrado.

V spomin na Hayekovo misel, ki velja za eno izmed najpomembnejših 20. stoletja, je društvo Svetilnik v četrtek pripravilo okroglo mizo na temo Slovenija na poti hlapčevstva, na kateri sta se o razmerju med svobodo posameznika in tiranijo države pogovarjala ustavni sodnik Jan Zobec in ekonomist Bernard Brščič.

Beg pred svobodo in pod peruti države Slovenci imamo čudno pojmovanje svobode, ta je pri nas bolj malo povezana z odgovornostjo, saj se ne zavedamo, da gre za dva konca iste stvari, je o iztočnici pogovora razmišljal Zobec. "Odgovornost je prišla, ko je Slovenija postala ustavna demokracija. Nismo pa ponotranjili dolžnosti. Tega pri svobodi, ki ima tudi drugo plat, to je odgovornost, ne sprejemamo."

"Po drugi strani pa pred svobodo ravno zaradi tega bežimo in se zatekamo pod okrilje države. To je nekdo, ki nas bo vzel pod peruti, nam dal stanovanje, službe, nam zagotovil, da smo vsi enaki. V zameno za to svobodo se gladko odrekamo drugim svoboščinam."

Miselnost, da mora država za človeka skrbeti do groba Brščič je prepričan, da je ideologija klasičnega liberalizma, o kakršnem je govoril Hayek, danes težko sprejemljiva. To se ne kaže samo pri nas, temveč tudi drugod po Evropi, na primer v Nemčiji.

"Liberalizem ni ravno zelo popularna ideologija, to pa zato, ker je povezan z odgovornostjo. Prepričan sem, da je bila uspešnost socializma pogojena s tem, da je svoboda za večino slovenskega prebivalstva breme. To pomeni, da mora država zate poskrbeti do groba. Svoboda pa pomeni tudi svobodo biti lačen, kot je dejal Hayek."

Napačna definicija svobode lahko vodi v pogubo Veliki mislec in profesor na London School of Economics ter na čikaški in freiburški univerzi je ugotavljal, da napačna definicija svobode lahko pripelje do pogubnih posledic.

"Temeljni nesporazum med klasičnim liberalnim in socialno-liberalnim pogledom, to je socialističnim pogledom, je v tem, da zadnji vidi svobodo kot zahtevo, da je treba zagotoviti nekatere temeljne dobrine, na primer izobraževanje. Hayek pokaže, kako se pojmovanje svobode konča pri konservativno-liberalni misli na eni strani ter pri totalitarizmih na drugi."

Revščino odpravlja svobodno tržno gospodarstvo Dejstva govorijo, da socializem ne deluje oziroma deluje le tako dolgo, dokler se zanašate na sposojen denar. Ko tega zmanjka, je zadeva končana, je dejal Brščič.

"Svobodno tržno gospodarstvo je tisto, ki odpravlja revščino. Fascinanten je napredek držav, ki so opustile socializem, na primer Kitajske in Indije. Res pa je, da so socialisti v prednosti, pri ljudeh namreč obstaja fama, da ima človek genetsko težnjo po enakosti. Slovenska družba je zelo kolektivistična, egalitarna. Edina prednost socializma je, da lahko zagotavlja distributivno pravičnost. Če je cilj enaka družba, je socializem ustrezen. Vendar pa je to družba, zaznamovana z odpovedjo napredku in z življenjem v revščini."

Zobec: Eksperiment iz preteklosti je pokazal, kaj so razlike med sistemi Zobec ugotavlja, da Slovenija vedno bolj postaja primer ugrabljene države, kjer prevladujejo monopoli, eden od takšnih je medijski. "Dokler medije državni monopoli obvladujejo ekonomsko, prek oglasov, bodo ti servilni do teh, ki stojijo za njimi. Pri tem ne pomaga niti tuje lastništvo."

Podobno kot Brščič je tudi on prepričan, da socializem ni ustrezna družbena ureditev. O razlogih je povedal: "Socializem izključuje napredek, izključuje ekonomsko svobodo, izničuje človekove pravice. Da lahko obstaja in se gradi, mora izničiti pridobitve iz preteklosti: človekove pravice, svobodno dejanje, svobodno samoopredelitev. Socializem je stanje, nenaravno za posameznika. Za človeka je značilno, da napreduje, se razvija."

"V preteklosti so naredili eksperiment. Neki narod so razdelili na pol, eni polovici so dali demokracijo, drugi socializem. In smo videli, kaj se je zgodilo."

Evropska unija ne spoštuje lastnih pravil Po Zobčevem mnenju lahko ugrabitve držav v prihodnje ogrozijo tudi obstoj Evropske unije, saj, kot pravi, brez spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava ne gre.

Še večji dvomljivec glede prihodnosti Unije in evropskega združevanja je Brščič. "Evrofanatizem je zelo nevaren. Utopijo združenih držav Evrope smo dvakrat že imeli. To sta bila Napoleon in Hitler." Brščič težavo med drugim vidi v načinu delovanja Evropske komisije, za katero pravi, da služi finančnim in bančnim lobijem. "Težava EU je, da gre za asociacijo, ki se ne drži svojih lastnih pravil."

Unija se po Brščičevih besedah "vedno bolj uresničuje kot socialističen projekt, ki ščiti kolektivne pravice, partikularne pravice, ki s ščitenjem človekovih pravic nimajo veliko skupnega. Z Evropsko komisijo smo dobili novodobnega leviatana. Tudi Evropski parlament ne opravlja temeljne naloge skupščine".

Evroskepticizem je dobrodošel Zato je lahko evroskepticizem zelo zdrav, razmišlja Brščič.

"Potrebujemo več Evrope in manj Evropske unije. To ne pomeni, da si, če si za Evropo, tudi za proces federalizacije. Vprašajte se, zakaj so državljani Francije in Nizozemske zavrnili evropsko ustavo. Ker ne želijo živeti v nekakšni unificirani tvorbi."

Brščič je prepričan, da v EU ne more biti solidarnosti. "Vsaka država je suverena, za svojo prihodnost pa smo Slovenci odgovorni predvsem sami. Zdaj smo postali nekakšno evropsko Kosovo. To pa oblikuje napačne spodbude, odvisniško miselnost, ki je tuja svobodnemu in ponosnemu posamezniku."