Torek, 7. 5. 2019, 14.09
4 leta, 12 mesecev
Slovenija in Avstrija za skupen vpis vzreje lipicancev na Unescov seznam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,03
Slovenski zunanji minister je povedal, da so lipicanci simbol modrosti, lepote, energije, sodelovanja, zaupanja in tudi tradicije.
Zunanji minister Miro Cerar je danes zaključil dvodnevni neformalni obisk na avstrijskem Tirolskem, kjer ga je gostila avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl. Kot so sporočili s slovenskega ministrstva, sta ministra v ponedeljek podpisala skupno izjavo o večnacionalni nominaciji vzreje lipicancev na Unescov seznam nesnovne dediščine.
Kneisslova in Cerar sta s skupno izjavo potrdila avstrijsko-slovensko sodelovanje pri projektu večnacionalne nominacije tradicionalne vzreje lipicancev na seznam nesnovne dediščine pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco).
Nominacijo nameravata Avstrija in Slovenija skupaj z Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Romunijo in Slovaško vložiti do marca 2020, vpis pa bi se lahko zgodil leta 2021, piše v izjavi, ki so jo posredovali z MZZ.
Kot še navaja izjava, se mora nominacija osredotočiti na skupne tradicije, značilne za sodelujoče države, in obenem odražati tudi raznolikost te dolgoletne kulturne dediščine, povezane z vzrejo lipicancev. Ministra sta ob tem izpostavila še pomen prenosa znanja, praks in raziskovalnih dejavnosti za zavedanje in razvoj prihodnjih generacij.
Sodelovanje pri skupni nominaciji je po besedah ministrice izraz duha evropskega sodelovanja.
"Vzreja lipicancev nas združuje"
Kneisslova je na skupni novinarski konferenci po današnjem srečanju s Cerarjem povedala, da je "vzreja lipicancev nekaj, kar nas združuje". Sodelovanje pri skupni nominaciji pa je po njenih besedah izraz duha evropskega sodelovanja.
Slovenski zunanji minister pa je povedal, da so lipicanci simbol modrosti, lepote, energije, sodelovanja, zaupanja in tudi tradicije. "Naše sodelovanje pri skupni nominaciji vzreje lipicancev obsega vse to," je poudaril po srečanju na kmetiji v kraju Going am Wilden Kaiser, kjer so poleti nastanjeni tako lipicanci iz kobilarne v Lipici kot iz avstrijske kobilarne Piber.
Kot so navedli na MZZ, prvi pogovori o nominaciji segajo v leto 2015, najbolj aktivni sta bili kobilarni Lipica in Piber, nato so vsebinske pogovore nadgradili v ministrstvih za kulturo in zunanje zadeve obeh držav. Ključno vlogo bo pri vodenju nominacije imelo slovensko ministrstvo za kulturo, ki bo ob podpori strokovnih sodelavcev ostalih držav vodilo priprave projekta.
Avstrija je sicer pred leti Slovenijo vznemirila z oddajo prijave za vpis španske dvorne jahalne šole na Dunaju na seznam. Kneisslova je danes pojasnila, da je skupna nominacija, o kateri sta se dogovorila s Cerarjem, dodatek k nesnovni dediščini, ki jo predstavlja ta jahalna šola.
Zunanji minister Miro Cerar je danes zaključil dvodnevni neformalni obisk na avstrijskem Tirolskem, kjer ga je gostila avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl.
Spregovorila tudi o slovenski manjšini v Avstriji in nemško govorečih v Sloveniji
Predsednik Združenja rejcev lipicanca Slovenije Aleksander Ozmec podpis skupne izjave o večnacionalni nominaciji vzreje lipicancev na Unescov seznam nesnovne dediščine ocenjuje pozitivno.
"V prvi vrsti gre za konja lipicanca, da mu omogočimo čim boljše bivanje na tem planetu in da za to vsi poskrbimo," je dejal. Pozdravil je tudi, da sta Slovenija in Avstrija glede nominacije stopili skupaj.
Ministra sta na srečanju na avstrijskem Tirolskem govorila tudi o slovenski manjšini v Avstriji in nemško govoreči etnični skupini v Sloveniji. Minister je spomnil avstrijsko stran, da pristopi k sistemskemu reševanju finančnih in drugih vprašanj, ki se tičejo slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem.
Glede nemško govoreče etnične skupine pa je izpostavil, da bo storil vse, kar lahko, za okrepitev dialoga z njo, pri čemer je treba razjasniti določena dejstva in ugotoviti želje te skupnosti. Treba je tudi ugotoviti, kako bi jim lahko pomagali, kako bi lahko izboljšali njihovo kulturno življenje in kateri so naslednji koraki.
Avstrijska zunanja ministrica pa se je zavzela za nov pristop k reševanju tega vprašanja.
Cerar se je v pogovorih zavzel tudi, da bi Avstrija čim prej odpravila nadzor na meji s Slovenijo. Dunaj namreč vztraja pri nadzoru na meji, čemur Slovenija nasprotuje, saj da je takšen ukrep neupravičen in nesorazmeren.
Vodji diplomacij sta govorila tudi o temah, ki jih bodo obravnavali v okviru leta sosedskega dialoga, o katerem sta se dogovorila med Cerarjevim obiskom novembra lani na Dunaju. Leto sosedskega dialoga temelji na ideji tesnejšega sodelovanja in povezovanja kulturnih in znanstvenih inštitucij Slovenije in Avstrije ter pri projektih za zaščito kulturne dediščine in okolja.
