Četrtek, 1. 12. 2022, 10.51
1 leto, 5 mesecev
Čebelarstvo v Sloveniji in vzreja lipicancev vpisana na Unescov seznam kulturne dediščine #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,67
3
Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je v sklopu zasedanja v Rabatu v Maroku čebelarstvo v Sloveniji in vzrejo lipicancev vpisal na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. O čebelarstvu naj bi sicer odbor odločal že v sredo, vendar slovenska nominacija ni prišla na vrsto.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je ob tem uspehu na svojem profilu na Facebooku zapisal, da "z današnjim dnem slovensko čebelarstvo dobiva še uradno status in priznanje čebelarstva kot pomemben del kulture v Sloveniji in svetu". Dodal je, da jih je "več kot 1.500 udeležencev zasedanja Unesca nagradilo z velikim aplavzom".
Nominacija dokazuje bogastvo čebelarske dediščine
Nominacija z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze, pa tudi razširjenost veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. S svojo nepremično in premično dediščino je čebelarstvo močno vpeto v slovenski prostor, v sodobnem času ga zaznamuje tudi čebelarstvo v urbanem okolju, uspešno pa se usmerja tudi v apiterapijo in apiturizem, so zapisali na ministrstvu za kulturo, kjer so vodili projekt priprave nominacije.
Temeljila je na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo.
Slovensko nominacijo označili za primer dobro pripravljene nominacije
Pri pripravi nominacije so sodelovali še strokovnjaki iz Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Čebelarske zveze Slovenije.
Nominacija je prejela pozitivno oceno ocenjevalnega telesa, ki jo je v svojem poročilu označilo kot primer dobro pripravljene nominacije ter izpostavilo povezave med nesnovno dediščino in okoljsko trajnostjo.
Fotografije z dogodka v Rabatu, ki sta se ga udeležila predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in tajnica Barbara Dimc:
Tradicija reje lipicancev povezuje osem držav
Nominacija povezuje Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.
Priprava nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, kulturne strokovnjake in raziskovalce ter lokalne skupnosti.
Nominacija je prejela pozitivno oceno ocenjevalnega telesa, ki jo je v svojem poročilu označilo kot primer dobro pripravljene nominacije ter izpostavilo tesno sodelovanje držav predlagateljic v duhu medsebojnega razumevanja po konvenciji.
V osmih državah imajo lipicanci že stoletja simbolno vlogo in še danes predstavljajo številne skupnosti.
Kot je povedala direktorica Kobilarne Lipica Tatjana Vošinek Pucer, je danes za vse lipicance po svetu čudovit dan. Gre za tradicijo reje, ki je prisotna več kot 400 let in jo neguje veliko ljudi, veliko poklicev in številne generacije. To pomeni več mednarodnega sodelovanja, povezovanja, izmenjave izkušenj in odgovornosti do ohranjanja te tradicije tudi za prihodnje rodove.
3