Torek, 17. 9. 2019, 9.41
4 leta, 7 mesecev
Računsko sodišče: Država neuspešna pri zagotavljanju dostopnosti storitev socialnega varstva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,10
Računsko sodišče je ugotovilo, da država ni zagotovila enake obravnave upravičencev in ni ustrezno načrtovala novega sistema dolgotrajne oskrbe.
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče, ki od ministrstva za delo zahteva odzivno poročilo. Stanje socialne oskrbe je kritično, je dejal Vesel. Ministrstvi sta napovedali spremembe.
Glede na revizijo o tem, ali so bili vlada, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za zdravje v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2018 uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva, skrb države za zagotavljanje pomoči vsem pomoči potrebnim v revidiranem obdobju ni bila zadovoljiva.
Skrb države za zagotavljanje pomoči vsem, ki jo potrebujejo, nezadovoljiva
Vlada ter obe ministrstvi po mnenju računskega sodišča niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, saj niso izkazali, da uresničujejo cilje za zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva. Poleg tega niso zagotovili enake obravnave upravičencev, načrtovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe pa ni bilo ustrezno.
Država vse od leta 2007 ni zgradila nobenega javnega doma za starejše, je v pogovoru opozoril Vesel. Temveč je s podelitvijo koncesij v tem obdobju omogočila, da obstaja približno 2.600 novih postelj več. "Pri tem smo mirno privolili v 28-odstotno povečanje cene za uporabnike storitev, ker dejavnost izvaja koncesionar, čeprav je v javnem sektorju bolje regulirana in dolgoročno cenejša," je kritičen.
Država si je do leta 2020 kot cilj zadala spodbujati skupnostno oskrbo, čeprav je povpraševanje po institucionalni oskrbi vsaj trikrat večje. Torej glede na cilj po Veselovih besedah ne sledi sedanjim potrebam prebivalstva. Skupnostna oskrba je v primerjavi z institucionalno oskrbo tudi dražja.
Kot izhaja iz revizije, je v letu 2016 pomoč v obliki različnih storitev socialnega varstva prejemalo le 8,9 odstotka od vseh 395.127 upravičencev, 1,7 odstotka upravičencev je bilo v čakalni vrsti za sprejem v domove za starejše. Za preostalih 89,4 odstotka upravičencev država ni imela podatkov o tem, ali ter koliko pomoči bi potrebovali ter ali in kakšno pomoč v resnici prejemajo. Država zato ne pozna odgovora na vprašanje, koliko oseb, ki so potrebovale pomoč drugih, je v revidiranem obdobju ostalo brez nje.
Skrb države za zagotavljanje pomoči vsem, ki jo potrebujejo, v obdobju, na katerega se nanaša revizija, ni bila zadovoljiva, so ugotovili na računskem sodišču.
Povpraševanje po vključitvi v domove trikrat večje od povpraševanja pomoči na domu
Opozorili so, da ministrstvo za delo ni zagotovilo podatkov o potrebah in razpoložljivih zmogljivostih za vse oblike storitev socialnega varstva. Kljub temu pa se je država odločila, da bo spodbujala razvoj skupnostnih oblik storitev socialnega varstva, čeprav podatki kažejo, da je povpraševanje po vključitvi v domove za starejše trikrat večje od povpraševanja po pomoči na domu.
Povprečna pokojnina je leta 2016 znašala 613 evrov, prejemalo pa jo je 60 odstotkov upokojencev. Najmanj zahtevna oskrba v javnih zavodih je tedaj znašala 531 evrov na mesec, tako da je uporabniku s povprečno pokojnino konec meseca ostalo v žepu še 81 evrov, medtem ko je uporabniku z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami zmanjkalo 207 evrov. V domu s koncesijo je uporabniku s povprečno pokojnino in z najmanj zahtevno oskrbo za plačilo doma zmanjkalo 82 evrov, tistemu z najzahtevnejšimi težavami pa 370 evrov.
Ministrstvo: Področje sistematske ureditve med prednostnimi nalogami
Ministrstvi za delo in za zdravje sta v odzivu na revizijo zapisali, da je področje sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe ena izmed prednostnih nalog vlade. Na ministrstvu za zdravje tako pripravljajo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, na ministrstvu za delo pa podrobnejše standarde za izvajanje posameznih vrst oskrbe.
Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da bo zakon, ki ga pripravljajo, omogočil učinkovit prehod med sistemi socialne varnosti glede na posameznikove potrebe. Zagotavljal bo tudi dostop primerljivih pravic za primerljive potrebe ne glede na okolje, kjer bo uporabnik storitev koristil.
Na ministrstvu za delo potekajo aktivnosti za zagotovitev dodatnih zmogljivosti institucionalnega varstva. Kot so zapisali, v okviru priprave proračuna za leto 2020 načrtujejo sredstva v vrednosti pet milijonov evrov, ki bodo namenjena vlaganju v domove za starejše. Med drugim v letošnjem letu ministrstvo financira tudi gradnjo varovanega oddelka za 12 oseb, s čimer bodo odpravili težave in zaznane kršitve pri nastanitvi oseb v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov.
