Ponedeljek, 11. 1. 2021, 12.35
3 leta, 3 mesece
Potres poškodoval tudi gradove in cerkve v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,86
3
Na Ptujskem gradu se je podrla tudi podna ura iz zgodnjega 18. stoletja, ki jo bo treba restavrirati.
Močan potres, ki je konec leta uničil območje Petrinje na Hrvaškem, je nekaj posledic pustil tudi v delih Slovenije, med drugim na kulturni dediščini in sakralnih objektih na severovzhodu države. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož so opozorili na poškodbe v gradovih na Ptuju, v Ormožu in Veliki Nedelji. Slednji bo, kot kaže, moral ostati zaprt. Na Hrvaškem so medtem v zadnjih 14 dneh zabeležili že več kot 750 potresov.
Kot je za STA danes povedal direktor pokrajinskega muzeja Aleksander Lorenčič, so posledice vidne v osrednjem poslopju Ptujskega gradu, vzhodnem stolpu in prostorih konjušnice. Opazili so več razpok v zidovih, odpadel je del ometa v prostorih, v drugem nadstropju je zamakalo. Podrla se je tudi podna ura iz zgodnjega 18. stoletja, ki jo bo treba restavrirati, piše STA.
"Škodo si je že ogledal statik zavoda za varstvo kulturne dediščine, a njegovo poročilo še čakamo," je dejal prvi mož pokrajinskega muzeja in dodal, da je bilo, glede na prve oglede, največ škode v gradu Velika Nedelja, kjer pa na prihod statika še čakajo.
V Veliki Nedelji bo pred odprtjem potrebna sanacija
V vseh treh primerih so lastnike objektov - ministrstvo za kulturo, križniški red in ormoško občino - o škodi že obvestili. Za zdaj je po njegovih besedah jasno, da brez ustrezne sanacije prostorov v Veliki Nedelji tamkajšnje zbirke za javnost ne bodo odprli niti po tem, ko bo to ob morebitnem sproščanju ukrepov zaradi epidemije spet mogoče.
"Potrebna je namreč ustrezna sanacija, že pred potresom pa smo se pogovarjali tudi o tem, da je nujno treba etnološko zbirko in razstavo o zgodovini Velike Nedelje posodobiti, pa tudi o tem, da bi poiskali ustrezne nadomestne prostore. Vendar je to v domeni ormoške občine," je dodal Lorenčič, ki za zdaj s podatkom, koliko bo stalo odpravljanje posledic potresa na posameznih objektih, še ne razpolaga, piše STA.
Grad Ormož
Precej škode pa so utrpeli tudi cerkveni objekti v tem delu Slovenije. Kot je povedal ekonom mariborske nadškofije Bernard Geršak, celotne slike po potresu še nimajo, je pa tokratna škoda povečini nadaljevanje tiste, do katere je prišlo že po spomladanskem potresu s središčem v Zagrebu.
Najhujše poškodovana cerkev v Sveti Trojici
Najhuje je poškodovana cerkev v Sveti Trojici, kjer so nastale velike razpoke in bo treba temeljito urediti statiko, najverjetneje pa tudi sanirati temelje. Po grobih ocenah občine bodo potrebna velika sredstva, kdaj bo mogoče začeti sanacijo, pa je vprašanje za stroko in tega, koliko bo to stalo.
Poškodovani sta tudi cerkvi v Zgornji Koreni in Laporju, kjer je kar precej razpok in odpadlega ometa. Nekaj škode pa je bilo tudi v mariborski stolnici, kjer je počilo eno od stekel, nastale so razpoke in odpadel je del ometa. Posledice potresa so zaznali tudi v lepi baročni cerkvi v Rušah, kjer upajo, da vseeno ni večjih razpok.
"Brez pomoči ministrstva za kulturo ali lokalnih skupnosti gotovo ne bo šlo"
Po zadnjih informacijah so manjšo škodo utrpeli tudi objekti v Črešnjevcu, Hočah, Svetem Andražu, Svetem Antonu, Lenartu, Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Cirkovcah, Svetem Miklavžu ob Dravi in cerkev Svetih treh kraljev v Benediktu.
"Brez pomoči ministrstva za kulturo ali lokalnih skupnosti gotovo ne bo šlo. Takoj, ko gre za vprašanje statike ali temeljev, gre za precej denarja, čeprav je težko že zdaj napovedati, koliko bo vse skupaj stalo," je še dodal Geršak.
V cerkvi v Sveti Trojici so morali po besedah patra Bernarda Goličnika najverjetneje zaradi teže zvonikov že v preteklosti sanirati nekatere razpoke v zidovih, od takrat je ostala tudi razpoka v oboku objekta. Že spomladanski potres je povzročil razpoke po celotnem stropu zadnjega dela cerkve, ki so poškodovale tudi freske, zadnji potres pa jih je še povečal.
Tudi Goličnik dvomi, da bi lahko škodo sanirali samo s pomočjo vernikov, zato računajo na pomoč države in lokalne skupnosti, saj gre za cerkev, ki predstavlja biser in je bila v preteklosti del romarske poti, zelo priljubljena pa je tudi med mladoporočenci.
Na Hrvaškem so medtem na območju sisaško-moslavške županije v zadnjih 14 dneh zabeležili več kot 750 potresov. Največ škode je povzročil uničujoči potres konec lanskega leta z magnitudo 6,2. Poškodovanih objektov je skoraj 35.000. Prebivalci pa potrebujejo najmanj 1500 stanovanjskih kontejnerjev, doslej so jim jih zagotovili okoli 370, piše STA.
Preberite še:
3