Politiki na radarju organov pregona: veliko hrupa, jalov izkupiček

Sodni mlini že leta, v nekaterih primerih celo desetletje, meljejo postopke zoper vidne politike. Nekaj postopkov je zastaralo ali pa so tik pred zastaranjem, v primeru nekdanjega poslanca SD Andreja Magajne pa so se na poti do sodišča celo izgubili diski z originalnimi dokazi. 

Politiki na radarju organov pregona: veliko hrupa, jalov izkupiček
Foto: STA

Poslanca SD Andreja Magajno je višje sodišče šest let in pol po prvih policijskih preiskavah na njegovem domu pravnomočno oprostilo očitkov o posedovanju otroške pornografije. Preiskava se je začela novembra 2010, le nekaj dni za tem, ko je Magajna izstopil iz SD, primer pa je na sodišče prišel v januarju 2015.

Vmes so iz policijskega centra za računalniško preiskovanje izginili zaseženi diski z domnevno spornim materialom ter tudi vse kopije. V policiji so zoper kriminalista, ki naj bi bil kriv za izginotje diskov, uvedli discioplinski postopek, a je po poročanju medijev nadaljeval delo na policiji.

Magajna je kljub temu končal poslanski mandat, na predčasnih volitvah decembra 2011 pa je nato neuspešno kandidiral na listi stranke SMS Zeleni. Po tem, ko ga je zdaj še višje sodišče oprostilo očitkov, napoveduje, da bo zahteval preiskavo zoper delo policistov in kriminalistov Policijske uprave Ljubljana ter odškodninsko tožbo zoper državo. 

Policija: Izjave o politizaciji so pod ravnjo

Boštjan Lindav, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, zanika politične vplive na njihovo delo. Boštjan Lindav, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, zanika politične vplive na njihovo delo. Foto: Klemen Korenjak Na slovenski policiji kakršnekoli očitke o politično motiviranem pregonu zavračajo. Izguba gradiva je bila napaka, pravi pomočnik direktorja urada kriminalistične policije Boštjan Lindav.

"Dejstvo je, da se v vsakem sistemu pojavijo tudi napake. Mi se trudimo te napake v največji mogoči meri odpraviti, a se včasih vseeno zgodijo. Vsakršno povezovanje delovanja policije z osebnostnimi lastnostmi posameznika ali njegove pripadnosti je nekredibilno. Policija se od tega distancira, take izjave so pod ravnjo," pravi. In še:

"V policiji ni parametra politike. Zasledujemo zgolj eno dejstvo: če so podani znaki kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni olžnosti, sprožimo predkazenski postopek zoper vsako osebo, ne glede na to, kaj je, kdo je, kateri politilčni struji ali eliti pripada," dodaja.

"Dejstvo je, da ni uničena le njegova kariera, ampak življenje," o primeru nekdanjega poslanca Andreja Magajne pravi Bojan Dobovšek, ki meni, da bi morala izginotju dokazne dokumentacije slediti preiskava. "Dejstvo je, da ni uničena le njegova kariera, ampak življenje," o primeru nekdanjega poslanca Andreja Magajne pravi Bojan Dobovšek, ki meni, da bi morala izginotju dokazne dokumentacije slediti preiskava. Foto: Bor Slana Profesor kriminologije in vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek pa meni, da indici bolj kot na napako kažejo na podtikanje, ki so Magajni uničili ne le kariero, ampak življenje: "Lahko je bila napaka, lahko je bilo namerno ali pa se je vmešal kdo od zunaj. V vsakem primeru je treba zadevo preiskati in poiskati odgovorne. Zdaj imamo samo indice, ki bolj kažejo na podtikanja in diskreditacijo," pravi in dodaja, da se sprašuje, kje so kopije elektronskih sledi, ki bi morale biti na tožilstvu.

Nekateri mediji so v preteklosti poročali, da naj bi skupaj z originali izginile tudi kopije, Magajna pa je za Večer dejal, da je na sojenju, ki je bilo zaprto za javnost, tožilstvo kot dokaz predložilo "izvlečke iz kopij".

Malteški "Magajna" je bil obsojen, a je politično preživel

Cyrus Engerer, Malta Foto: Wikipedia Nekaj podobnega kot v primeru Magajne se je skorajda v istem času dogajalo na Malti. Poslanca in člana vladajoče nacionalistične stranke Cyrusa Engererja (na fotografiji desno) je nekdanji fant Marvic Camilleri, prav tako član in zaposlen v stranki, januarja 2010 prijavil policiji. Sumil je namreč, da je Engerer v ozadju anonimnega poštnega naslova, s katerega so Camillerijevemu delodajalcu poslali njegove gole fotografije.

A prijava je obstala na policiji vse do julija 2011, ko je Engerer prestopil k laburistom. Teden dni po menjavi stranke je Engererja obiskala malteška policija, sledila je preiskava in ovadba zaradi deljenja pornografskega materiala, v medijih pa špekulacije o politično motiviranem pregonu, ki ga je vlada zanikala.

Maja 2013 je bil Engerer oproščen, leto pozneje pa na drugi stopnji obsojen na dveletno pogojno kazen. Ta odločitev je prišla v času, ko je kandidiral za mesto evropskega poslanca. Zaradi obsodbe je odstopil od kandidature. Danes je odposlanec premierja Josepha Muscata za zadeve Evropske unije, njegove aktivnosti in vpliv na premierja pa prav zaradi pravnomočne sodbe sprožajo veliko kritik.

Dolgoletna pot do sodišča

Čeprav je dejstvo, da gre za ljudi, ki, opremljeni s spretnimi odvetniki, izkoristijo vsako postopkovno možnost, se tudi nekateri postopki proti drugim politikom vlečejo nerazumno dolgo. 

Ljubljanskega župana Zorana Jankovića kriminalisti preiskujejo vse od leta 2007: sprva so bili na muhi njegovi posli v Mercatorju, nato pa predvsem domnevna kazniva dejanja, povezana z gradnjo ljubljanskega štadiona Stožice. NPU je tu zaznal sum več kaznivih dejanj - od utaje davkov, zlorabe položaja do goljufije, tudi v škodo Evropske unije (EU). Na sodišču se je do zdaj končal le en postopek proti Jankoviću, in sicer je bil oproščen obtožb zlorabe položaja v zadevi Niš. Pri drugih postopkih se zadeve počasi premikajo, več jutri na Siol.net.

Skupaj z Jankovićem, ki ves čas zanika nepravilnosti, sta v preiskavi Stožic tudi nekdanji minister za obrambo Roman Jakič ter nekdanji minister za šolstvo Igor Lukšič. Ta naj bi ljubljanski občini pridobil nepremoženjsko korist s tem, da je razpis prilagodil tako, da so lahko prijavili tudi Stožice. Policija je decembra 2014 na tožilstvo poslala ovadbo, dobri dve leti pozneje specializirano tožilstvo še ni sprejelo odločitve.

Namesto sodnega epiloga zastaranje

Postopek zoper nekdanjega premierja Antona Ropa je tik pred zastaranjem. Postopek zoper nekdanjega premierja Antona Ropa je tik pred zastaranjem. Foto: STA V kazenskem postopku so tudi trije nekdanji predsedniki vlad: Janez Janša je v sodni preiskavi, ker naj bi se okoristil pri poslu z zemljišči v Trenti leta 2005 (preiskava je bila uvedena leta 2014, a zaradi številnih menjav izvedencev na zahtevo obrambe še ni končana), sojenje Antonu Ropu zaradi izdaje tajnih podatkov v letu 2007 pa je po prvi razveljavljeni sodbi vse bliže zastaranju. Alenko Bratušek tožilstvo preganja zaradi suma zlorabe uradnega položaja pri kandidaturi za evropsko komisarko leta 2014. Ovadba je bila podana leta 2015, do decembra lani tožilstvo še ni sprejelo odločitve.

Sodni pregon zoper nekdanjega notranjega ministra Igorja Bavčarja se nanaša na nepravilnosti pri preprodaji delnic Istrabenza v času, ko je vodil koprski holding. Po razveljavljeni prvi sodbi je bil obsojen še drugič, njegovo pritožbo naj bi v prihodnjih tednih obravnavali višji sodniki. Tudi njegov primer je pred zastaranjem

Igor Bavčar čaka na odločitev višjih sodnikov v zadevi Istrabenz. Igor Bavčar čaka na odločitev višjih sodnikov v zadevi Istrabenz. Foto: Matej Leskovšek Zastaral je tudi pregon zoper nekdanjega generalnega sekretarja na notranjem ministrstvu Damjana Laha, ki mu je tožilstvo očitalo zlorabo položaja pri najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad na Dimičevi v Ljubljani (dal naj bi prednost Igorju Juriju Pogačarju, ki je bil povezan s takratno notranjo ministrico Katarino Kresal).

Tu je še vrsta županov: na sodišču se v več postopkih zagovarja koprski župan Boris Popovič, ovadbe bremenijo nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja (v zadevah mariborski radarji in Ježovita je tožilstvo umaknilo obtožnici), pa tudi njegovega naslednika Andreja Fištravca. Ena od ovadb zoper bohinjskega župana Franca Kramarja je obtičala na kranjski policijski upravi, ki jo vodi županov nekdanji sodelavec (omenimo, da sta bili dve drugi ovadbi preiskani in zavrženi).  

Od prejšnjega tedna je znova v predkazenskem postopku tudi Marko Pogačnik, poslanec SDS. Ta je bil prvič ovaden zaradi sporne prodaje Mercatorja v letu 2005, ko je bil šef Kapitalske družbe (Kad). Primer se je predlani končal, ko je tožilstvo odstopilo od pregona. Zdaj pa je v preiskavi zaradi domnevnih nepravilnosti pri prodaji podjetja Etra 33.

Trije politiki v zaporu

Nekdanji poslanec Srečko Prijatelj je bil dvakrat obsojen na večletno zaporno kazen. Nekdanji poslanec Srečko Prijatelj je bil dvakrat obsojen na večletno zaporno kazen. Pri postopkih, ki pridejo do epiloga na sodišču, pa je stopnja obsodilnosti precej majhna. Do zdaj so bili od vidnih politikov v zaporu nekdanji poslanec SNS Srečko Prijatelj, poslanec SDS Pavle Rupar in Janša.

Prijatelj je za izsiljevanje podjetnika Marjana Mikuža dobil štiri leta, za nepravilnosti pri nepremičninskih poslih z Luko Koper pa tri leta. Janša je bil obsojen v zadevi Patria, a je po pol leta zapor zapustil, saj je ustavno sodišče ugodilo njegovi pritožbi, pozneje pa je primer zastaral.

Ruparja je kranjsko okrožno sodišče septembra 2012 spoznalo za krivega zlorabe uradnega položaja in mu prisodilo eno leto zapora. V zapor je šel leta 2014. Že pred tem je bil Rupar trikrat obsojen: zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin je bil leta 2008 obsojen na dve letni pogojne kazni, isto leto zaradi obrekovanja na eno leto pogojno, dve leti kasneje pa zaradi zlorabe uradnega položaja na pol leta pogojno.

Med obsojenimi politiki najdemo še poslanca SDS Branka Mariniča. Ta je bil zaradi goljufanja pri izpitu iz nemščine obsojen na pet mesecev pogojno. Zoran Janković je bil v edinem primeru, ki je prišel do sodišča, oproščen. Popovič je bil leta 2014 obsojen v zadevi Serming, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje na prvi stopnji. Zoper Kanglerja sta bili lani umaknjeni dve obtožnici.

"Zavržena le dva odstotka ovadb"

Kje se nam pri pregonu zatika? Ima policija, ki naj bi jo tožilstvo sicer ves čas usmerjalo in skrbelo, da pridobi prave dokaze, prenizke dokazne standarde in premalo utemelji sume? Ali so tožilci premalo usposobljeni, včasih iznajdljivi, ko nasproti dobijo zvezdniške odvetnike? 

Lindav zavrača, da bi bila krivda na strani policije. "Policija v okviru predkazenskega postopka zbira dokaze do dokaznega standarda utemeljenega suma, ki je podlaga za podajo ovadbe. Predkazenski postopek v skladu z zakonom usmerja tožilstvo, ki torej ves čas aktivno sodeluje pri zbiranju in vrednotenju dokazov," pravi.

Dodaja, da temu, da policija dobro opravlja svoje delo, pritrjuje majhen delež zavrženih ovadb: lani je bilo, ker ni bilo utemeljenega suma (po domače povedano ni bilo zbranih dovolj dokazov), zavrženih 1.261 ovadb, iz razloga, da ni bilo znaka kaznivega dejanja, pa 144 ovadb. To sta okrog dva odstotka vseh ovadb (teh je bilo približno 62 tisoč), pravi Lindav.

Z nerazumno dolgimi sodnimi postopki in napakami, kot je izginotje dokazov, država tvega odškodninske tožbe. Z nerazumno dolgimi sodnimi postopki in napakami, kot je izginotje dokazov, država tvega odškodninske tožbe. Foto: Thinkstock

"Dokazovanje po preteku časa težje, dokazi izginejo, priče pozabijo"

Dobovšek na drugi strani meni, da sta tako policija kot tudi tožilstvo še bolj kot druge državne institucije podvržena vplivu politike zaradi svojih represivnih pooblastil.

"Vpliv politike se kaže že skozi kadrovanje na vodilne položaje v policiji in tožilstvu, kar so nam pokazale polemike ob preteklih kadrovanjih in posledično redki žvižgači, ki so opozarjali na pritiske. Predstojniki institucij namreč oblikujejo politiko in postavljajo prioritete ter s kadrovskimi in drugimi ukrepi lahko najmanj pospešujejo ali zavirajo postopke."

Meni, da je vlaganje ovadb lahko tudi oblika diskreditacije, kar po njegovem mnenju potrjuje dejstvo, da se postopki praviloma ne končajo z obsodilno sodbo: "Moč države je praviloma skoncentrirana v politiki, in sicer v vladi, ki si podredi parlament. Pri nas pa se je ta moč preselila v ozadje, v neformalne strukture, ki imajo premoženje, moč in vpliv na odločevalce. Gre za ljudi, ki jih vsak dan razkrivajo mediji, od podjetnikov do nekdanjih politikov." Kdor se tem ljudem zameri, je, tako pravi Dobovšek, tarča diskreditacije, pri čemer je najpriročnejši način podajanje kazenske ovadbe, ki ji sledi policijska preiskava.

"Pogosto vidimo hišne preiskave in posledično izpostavljenost v medijih, do sodnega epiloga pa minejo leta. S potekom časa se dokazovanje oteži, dokazi izginejo, priče pozabijo. Tožilec mora najti trdne dokaze za očitke iz ovadbe, kar pa je pogosto težko, saj je treba dokazati naklep."

Kaj pa, če je vse le v komunikaciji?

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar se je uprla predlogu pravosodnega ministrstva, po katerem bi policija za komuniciranje z javnostjo potrebovala soglasje tožilstva. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar se je uprla predlogu pravosodnega ministrstva, po katerem bi policija za komuniciranje z javnostjo potrebovala soglasje tožilstva. Foto: Matej Leskovšek Na ministrstvu za pravosodje so očitno zaznali, da se pojavlja neskladje med tistim, o čemer javnosti ob odmevnih hišnih preiskavah poroča policija, in tistim, kar se na koncu izkaže na sodišču, zato so se namenili, da bodo policiji omejili komuniciranje z javnostjo.

Pravosodni minister Goran Klemenčič je v osnovni predlog novele zakona o kazenskem postopku (ZKP) namreč vrinil določbo, po kateri bi javnost o poteku postopka oziroma o kazenski ovadbi v predkazenskem in kazenskem postopku obveščal državni tožilec. Lahko pa bi to počela tudi policija, a le s soglasjem državnega tožilca.

"Predlog ministrstva za pravosodje je temeljil na dejstvu, da je državni tožilec edini kvalificirani državni organ, ki v procesno-formalnem smislu lahko ugotovi, da je sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, in da ga je storila določena oseba, utemeljen. Namen predloga je bil okrepiti veljavnost in zanesljivost policijskega obveščanja javnosti, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje in je policija zato podala pristojnemu državnemu tožilcu uradno kazensko ovadbo," so nam sporočili z ministrstva.   

Na policiji so se temu uprli in sporni člen so že pred tedni izvzeli iz predloga ZKP, ki je tudi brez tega le stežka prestal vladno sito (ministrica Vesna Gyorkos Žnidar je pred dvema tednoma z nasprotovanjem dosegla odlog glasovanja, prejšnji teden pa se je vzdržala glasovanja in predlog je bil potrjen). 

"Policija nikoli ne zbira dokazov, da bi obveščala medije, temveč zgolj za namene (pred)kazenskega postopka," Lindav komentira navedbe ministrstva.

Nazaj na sodišče - po odškodnine

Janez Janša kljub napovedim do zdaj ni vložil odškodninske tožbe proti državi, vezane na zadevo Patria, ki je lani zastarala. Janez Janša kljub napovedim do zdaj ni vložil odškodninske tožbe proti državi, vezane na zadevo Patria, ki je lani zastarala. Foto: Bojan Puhek Z nerazumno dolgimi sodnimi postopki in napakami, kot je izginotje dokazov, država tvega odškodninske tožbe.

Poleg Magajne je postopke prti državi napovedoval tudi Janša, in sicer zaradi poteka sojenja v zadevi Patria, ki je leta 2015 (deset let po začetku) zastarala. 

A Janša odškodninske tožbe kljub napovedim za zdaj ni vložil, nam je v petek sporočil njegov odvetnik Franci Matoz. Pri tem pa ni pojasnil, zakaj ne, niti, kolikšen odškodninski zahtevek bodo postavili.

Poslanec Bojan Dobovšek meni, da so poteze pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča preveč rokohitrske in napoveduje težave pri njihovem uvajanju v prakso. Poslanec Bojan Dobovšek meni, da so poteze pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča preveč rokohitrske in napoveduje težave pri njihovem uvajanju v prakso. Foto: Matej Leskovšek Klemenčič napoveduje hitrejše postopke 

Na vprašanje, zakaj se primeri vlečejo tako dolgo, se predvsem tožilstvo pogosto sklicuje na zakonodajne prepreke. Minister Klemenčič zdaj pravi, da bo novela ZKP prinesla hitrejši in učinkovitejši kazenski postopek.

Kot je po poročanju STA dejal po obravnavi na vladi prejšnji teden, novela prinaša na primer okrepljene in jasno opredeljene preiskovalne ukrepe in dejanja policije ter državnega tožilstva v predkazenskem postopku, bolj pregledne dokazne podlage in dokaze, na katerih temeljijo obtožni akti, bolj urejen in pregleden tožilski spis ter obvezno združevanje tožilskih zadev, ko gre za istega osumljenca, ter omejevanje nepotrebnega dolgotrajnega branja dokaznega gradiva na glavnih obravnavah.

Dobri ukrepi ali le dober piar?

A Dobovšek je precej kritičen do napovedanih rešitev. "Menim, da grejo zadnji zakonodajni predlogi vlade v smeri oteževanja izvajanja postopkov, čeprav se v medijih ustvarja drugačen vtis. To je namreč modus operandi te vlade, ki zaposluje strokovnjake za komuniciranje z mediji. Ko bo treba te rešitve uporabljati in se bodo pojavili zapleti, pa ne bo več mogoče terjati odgovornosti."

Na vprašanje, kaj konkretno ga moti, pove primer. "Recimo, ko govorimo o napovedani ukinitvi sodne preiskave. Ali vemo, kdo bo opravljal zaslišanja namesto preiskovalnega sodnika? Policija, kaj bo vloga tožilstva? Tu se odpirajo pomembna vprašanja, treba je pripraviti pogoje za to delo, usposobiti ljudi, povedati, kdo bo dal denar za odvetnike in druge stroške."

Ali bo zakonodajo podprl, se bo odločil, ko bo videl, kako jo bo mogoče izvajati v praksi, pravi. "Dozdajšnji predlogi so šli v smeri oteževanja in upočasnjevanja postopkov."

Sorodne vsebine

Komentarji

10
  • majdak / 20.03.2017. ob 10:56

    Za kozlat.

  • bog1953 / 20.03.2017. ob 07:20

    Slovenija dveh pravic. Male obtožilne in velike zastaralne.

  • kawboy / 20.03.2017. ob 09:48

    Ja potem pa sploh ne rabimo pravil, postopkov, zakonodaje, predpisov saj tisti, ki imajo denar lahko dosežejo več kot tisti, ki denarja nimajo.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano