Sreda, 27. 1. 2021, 6.43
3 leta, 2 meseca
Po svetu in v Sloveniji se danes spominjamo žrtev holokavsta #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,40
80
V Sloveniji in drugod po svetu so se danes spomnili žrtev holokavsta. Slovesnosti, tudi tista v organizaciji Združenih narodov, so zaradi pandemije novega koronavirusa izvedli virtualno. Slovenski politični vrh je ob tem pozval k pomenu spominjanja ter opozoril na nevarnost nestrpnosti in sovražnega govora.
Predsednik republike Borut Pahor je ob dnevu spomina na žrtve holokavsta položil venec na judovskem pokopališču v Dolgi vasi. Venec pa je bil že v torek v imenu premierja Janeza Janše položen tudi na ljubljanskem judovskem pokopališču. Pahor je ob položitvi venca opozoril, da so v zadnjih letih sovražni govor, nestrpnost in celo hujskanje k nasilju postali vse preveč normalen del našega življenja, kar je po njegovem mnenju nezaslišano, piše STA.
Moralna in človeška dolžnost
"Vsi mi, zlasti tisti, ki imamo javno besedo, se moramo vzdržati vsake besede in vsakega ravnanja, ki bi ga lahko kdo razumel kot žaljivo, kot sovražno ali celo hujskanje k nasilju. To je moralna in človeška dolžnost tistih, ki sodelujemo v javnem življenju, pa tudi politična zavezanost," je povedal.
Le tako je po njegovih besedah mogoče ohraniti strpnost in svobodomiselnost, kjer lahko vsak pove svoje stališče, vendar tako, da ohrani dostojanstvo slehernega, da ohranimo sožitje ter si prizadevamo, da vse spore med seboj in v mednarodni skupnosti rešujemo na miren način. Samo to zagotavlja mirno in varno prihodnost, je poudaril.
Predsednik republike Borut Pahor je ob dnevu spomina na žrtve holokavsta položil venec na judovskem pokopališču v Dolgi vasi.
Tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič je poudaril, da so ob krizah zadnjega desetletja na površje splavale nove oblike nestrpnosti, rasizma, ksenofobije in sovražnosti. "V primežu pričujoče epidemije pa je zlasti skrb vzbujajoče večanje nezadovoljstva, nestrpnosti, negotovosti, ki smo jim priča iz dneva v dan in le še podpihujejo in krepijo nevarna negativna čustva," je poudaril.
Ohranjanje spomina na žrtve in grozote druge svetovne vojne po njegovem mnenju ni lahko. A naša odgovornost je, da ta spomin zaradi vse večje časovne oddaljenosti in poslavljanja generacij ne zbledi, da ga ohranimo kot opozorilo in opomin, je še povedal Zorčič.
"Celjenje ran je bilo dolg in obsežen proces"
Vodja slovenske delegacije pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA) Marko Rakovec je medtem poudaril, da je naša skupna odgovornost, da se zoperstavimo vsem poskusom zanikanja ali izkrivljanja grozot holokavsta, ki pomeni eno od najbolj črnih poglavij v človeški zgodovini, so zapisali na zunanjem ministrstvu.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik pa je dejal, da so holokavst in druge grozote iz obdobja pred drugo svetovno vojno in med njo doživeli ostro obsodbo. Celjenje ran je bil dolg in obsežen proces, ponekod traja še danes. Kljub temu se občasno še vedno pojavlja brezobzirno poskušanje podcenjevanja muk in bolečin, ki so jih ti ljudje izkusili.
Vse je povabil, da se skupaj spomnimo, kakšno hudo preizkušnjo so ljudje po vsem svetu in tudi naši predniki preživeli v prejšnjem stoletju. Kot so navedli na MZZ, letošnji dogodki ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta zaradi pandemije bolezni covid-19 večinoma potekajo v digitalni obliki. V okviru programa Šoa-spominjajmo se 2021, ki ga koordinira Sinagoga Maribor, v njem pa sodelujejo številni partnerji po vsej državi, so pripravili več kot 70 aktivnosti.
Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, je na slovesnosti v Dolgi vasi, kjer je predsednik republike položil venec, opozoril, da v državi še danes nimamo nobene druge točke, razen lendavske sinagoge, kjer se lahko teh dogodkov najbolj neposredno spomnimo. Vprašal se je, zakaj po vseh teh letih še vedno nimamo točke spomina ne le na Jude, ampak na vse slovenske žrtve holokavsta. Po njegovih besedah bi morala država končno že narediti ta korak. Lendavski župan Janez Magyar pa je spomnil, da so Judje dali Lendavi neprecenljiv prispevek in pečat ter da so kljub fizičnemu izbrisu ostali v spominu, poroča STA.
Žrtev holokavsta so se danes spomnili tudi številni drugi svetovni voditelji
Papež Frančišek je poudaril, da spominjanje pomeni tudi biti previden, ker se takšne stvari lahko ponovijo. Spominjanje je po papeževih besedah izraz človečnosti in civilizacije ter tudi pogoj za boljšo prihodnost v miru in bratstvu.
V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi.
Izraelski predsednik Reuven Rivlin je pozval h globalnemu boju proti antisemitizmu. "Tako kot v boju proti novemu koronavirusu morajo vse države sodelovati v boju proti virusu antisemitizma in rasnega sovraštva," je dejal na virtualnem dogodku v organizaciji spominskega centra Jad Vašem. Zaznamovanje mednarodnega dne spomina na žrtve poteka na obletnico osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, poroča STA.
Pobili več kot milijon ljudi
V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. Ko so vojaki Rdeče armade pred 76 leti vstopili v taborišče, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7.650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov.
Okoli 58 tisoč taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na "pohod smrti", na katerem jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča v notranjosti Nemčije.
Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in iz Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških. Iz Slovenije je bilo v taborišče skupno deportiranih več kot 2.300 ljudi, umrlo jih je več kot 1.300, še piše STA.
80