Osem pasti Gašperšičevega megaprojekta #video

Zakon o drugem tiru ministra Petra Gašperšiča, ki ga bodo jutri obravnavali poslanci, je v več točkah nedorečen in dopušča nastanek proračunskih tveganj, ob hitenju z milijardnim projektom opozarja predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. Medtem pa vlada razkriva, kje bo dvignila cestnine tovornjakarjem za financiranje gradnje 27-kilometrske proge med Divačo in Koprom.

Ministrstvo za infrastrukturo Petra Gašperšiča v zakonu opredeljuje raznovrstne vire financiranja drugega tira. A če se pri katerem od teh zalomi, bomo manko krili davkoplačevalci, meni predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel.
Ministrstvo za infrastrukturo Petra Gašperšiča v zakonu opredeljuje raznovrstne vire financiranja drugega tira. A če se pri katerem od teh zalomi, bomo manko krili davkoplačevalci, meni predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. Foto: Gregor Jamnik

Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom, za katerega država že ima gradbeno dovoljenje, bodo ta teden po nujnem postopku obravnavali poslanci v Državnem zboru (DZ). Sledi prijava na razpis za evropska sredstva, rok se izteče 14. julija, do konca leta naj bi se po vladnih napovedih začela pripravljalna dela.

Ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču se mudi z utrjevanjem poti milijardnemu projektu, čeprav tudi po mnenju nekaterih zelo blizu projekta ostaja kopica odprtih vprašanj in tveganj, ki ga lahko popeljejo po poteh zloglasnega projekta Teš 6. 

Navajamo osem pomislekov o zakonu, ki bi jih morali poslanci razčistiti, preden dajo, ali pa ne, svoj glas za sprejem zakona.

[video: 62655 / ]

1. Hitenje s sprejemanjem zakona

Zakon je bil v javni razpravi šest dni, zdaj ga poslanci sprejemajo po nujnem postopku. Po mnenju predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela postopek ni omogočil primerne javne obravnave, pomisleki civilnih iniciativ niso bili obravnavani dovolj natančno, institucijam, tudi Računskemu sodišču, pa ni bila dana možnost, da se pred sprejemom na vladi opredelijo do zakona. 

"Zakon so nam predstavili šele pred nekaj dnevi, ko je bil že poslan v parlamentarno proceduro po nujnem postopku. Ta po našem mnenju ni najboljša odločitev. Menimo, da ima zakon nekaj izrazitih pomanjkljivosti, ki jih je mogoče popraviti in odpraviti v parlamentarnem postopku. Škoda pa je, da se vladni predstavniki niso oglasili prej, očitno je bilo nekaj časovne zadrege, morda tudi iz političnih razlogov," pravi Vesel. 

Medtem ko so sprva v koalicijskih partnericah SD in DeSUS problematizirali kratko javno razpravo o predlogu zakona, so vsaj v DeSUS zdaj očitno z opravljeno razpravo zadovoljni. To so nam včeraj sporočili prek družbenega omrežja Twitter:

O hitenju in tveganjih, ki jih prinaša zakon:

[video: 62644 / ]

 

2. Tehnična nedorečenost projekta

Vlade so v zadnjih dveh desetletjih proučevale vrsto različic projekta, namenile kup denarja za študije in projektno dokumentacijo. "Od prvih skic se je zamenjalo deset resornih ministrov, vsak pa začne pisati zgodovino na novo, porabljenih je bilo 54 milijonov evrov, od tega 30 milijonov evrov za dokumentacijo in študije ter preostalo za nakup zemljišč in raziskave ter različne študije," Vesel opisuje politične igre s projektom, ki ga sicer po njegovem mnenju potrebujemo.

Projekt bo po njegovem mnenju večno spremljal dvom o primernosti sprejetih tehničnih rešitev - tudi zato, ker rešitve niso bile ustrezno predebatirane.

A očitno tudi danes tehnično projekt še ni "zacementiran". Medtem ko je trenutno v načrtu enotirna proga, je državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben v četrtkovi oddaji Tarča na RTV Slovenija omenil, da vlada proučuje možnost gradnje dvotirne proge. 

Le dva tedna pred tem so v predlog zakona na ministrstvu zapisali, da bodo projekt izdelali v okviru obstoječe projektne dokumentacije. Ta seveda ne vključuje gradnje dodatnega tira, posledično pa je brez sprememb dokumentacije gradnja dodatnega tira neizvedljiva.

Ministrstvo za infrastrukturo in projektno podjetje nameravata projekt realizirati skladno s projektno dokumentacijo in izdanim gradbenim dovoljenjem, da ne bi prišlo do nadaljnjih zakasnitev, ki bi bile vezane na spremembe projektne dokumentacije.

Bomo med Divačo in Koprom gradili eno- ali dvotirno progo? Le nekaj dni pred obravnavo zakona v Državnem zboru na ministrstvu za infrastrukturo še nimajo odgovora na to vprašanje. Bomo med Divačo in Koprom gradili eno- ali dvotirno progo? Le nekaj dni pred obravnavo zakona v Državnem zboru na ministrstvu za infrastrukturo še nimajo odgovora na to vprašanje. Foto: Gregor Pavšič

3. Nejasna finančna konstrukcija

Po trenutnem predlogu ministrstva bi financiranje izgradnje drugega tira razpršili med več deležnikov: poleg vložka davkoplačevalcev (50 milijonov evrov smo že vložili, še 190 milijonov evrov je rezerviranih v proračunu) računajo še na nepovratna sredstva Evropske unije (EU), posojilo Evropske investicijske banke (EIB) ter vložek zalednih držav, najverjetneje Madžarske.

A skoraj vse komponente financiranja so še pod vprašajem. Tako na primer zakon pravi, da podjetje 2TDK kot investitor "poskusi pridobiti sredstva proračuna Evropske unije". Takšna dikcija, torej uporaba besede "poskusi", po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ ne sodi v zakon. Poslanci koalicije v predlogu amandmajev, o katerih bodo poslanci odločali na četrtkovi seji, posledično predlagajo, da se beseda "poskusi" izvzame.

Vlada je v predlogu zakona večkrat navedla, da je cilj zakona najti model financiranja, ki "bo omogočil realizacijo projekta z najmanjšim mogočim načinom obremenjevanja davkoplačevalcev", nato pa v obrazložitev zakona zapisala:

V primeru, da nepovratna evropska sredstva ne bodo zagotovljena  v zadostni višini ali če ne bodo pridobljena sredstva sovlagateljev v načrtovani višini, bo treba te vire nadomestiti s povečanjem kapitalskega vložka Republike Slovenije ali s povečanjem posojil.

TEŠ Foto: Bor Slana Vlada si s tem, čeprav v javnosti razlaga, kako da proračunsko financiranje drugega tira ni mogoče, odpira vrata, da kljub morebitnemu neuspehu ob prijavi za EU-sredstva (to se nam je, spomnimo, lani že zgodilo) ali ob neuspehu v pogovorih z Madžari projekt zažene z davkoplačevalskim denarjem.  

"Največje tveganje je to, da bo v primeru, da nam ne uspe na evropskem razpisu ali da ne dobimo vložka zalednih držav, tudi ta del kril proračun," meni sogovornik blizu podjetja 2TDK, ki ne želi biti imenovan. 

Podobno pravi tudi Vesel, ki opozarja, da bo kljub drugačnim napovedim vlade financiranje vplivalo na javni dolg: "Če dobimo manj evropskih sredstev, bomo to verjetno krili iz proračuna, skozi zadolžitve. Deloma pri Evropski investicijski banki (EIB) ali pa prek drugih oblik zadolževanja države. Po našem mnenju bo velik del financiranja drugega tira prišel v javni dolg države in se nima smisla skrivati pred tem dejstvom. Tudi eventualni kapitalski vložki so po svoji naravi nič drugega kot oblika posojila in s tem zadolževanja," opozarja.

4. Vloga Madžarske

Po mnenju Vesela se moramo v primeru iskanja kapitalskih vložkov zalednih držav, ki nam - tako pravi - sicer res lahko izboljšajo možnosti na evropskih razpisih, vprašati, kaj je motiv, ki vodi javnega partnerja iz druge države. Med temi se največkrat omenja Madžarska.

"Lažje pridobivanje evropskih sredstev je težko izvirni interes drugih držav, saj bo na razpisu kandidirala Slovenija. Če je motiv upravljanje Luke Koper, ga je treba definirati nekoliko drugače, ne skozi stranska vrata, torej v tem zakonu. Če je motiv prednostna obravnava vlakovnih kompozicij, prav tako. Če je motiv, da se projekt lažje izvede oziroma zaživi, pa je treba pogledati stroške posojila in jih realno oceniti," meni.

O vlogi Madžarske:

[video: 62643 / ]

5. Tveganje podražitev in zakasnitev projekta

Vesel opozarja na to, da investicijska vrednost projekta v zakonu ni napisana, najdemo jo le v spremnem besedilu. Koliko možnost je, da pride do podražitev projekta? Vlada v obrazložitvi predloga zakona o tveganju podražitev zapiše: "Tveganja prekoračitve predračunske vrednosti vedno obstajajo. Obvladovati jih bo treba s strogim upravljanjem projekta in konkurenčnostjo postopkov oddajanja del izvajalcem."

Če bomo projekt v večji meri krili davkoplačevalci, se zna zgoditi, da prideo do zamika časovnice gradnje, saj v proračunu ne bo dovolj denarja, meni sogovornik blizu podjetju 2TDK in povleče vzporednice s projektom gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), kjer so prav zakasnitve in drobljenje projektnih del prinesli podražitve. O tem smo na Siol.net pisali v članku Projekt TEŠ6 je bil laž. Višji računi za elektriko bodo resnica

Na vladi so, omenimo, do zdaj večkrat poudarili, da so primerjave s Teš 6 nesmiselne.

O mogočih zakasnitvah projekta:

[video: 62641 / ]

6. Dajatve in konkurenčnost Luke

Zakon o drugem tiru prinaša novo dajatev za Luko Koper (takso za pretovor, ki jo bo plačevala Luka), s pomočjo katere bo podjetje 2TDK odplačevalo obveznosti. 

Vesel meni, da je ta rešitev nedodelana, češ da posega v koncesijsko razmerje med državo in Luko, občin, ki so prejemnice koncesijske dajatve, in prek deset tisoč malih delničarjev (ti bodo zaradi višjih stroškov in manjšega dobička deležni nižjih dividend). Hkrati pa lahko udari konkurenčnost Luke. 

"Po zamišljeni različici gradnje 27 kilometrov proge se bo zmogljivost povečala na 220 vlakov na dan oziroma 41 milijonov ton na leto. Toda to pomeni tudi krepek poseg v način delovanja Luke Koper, podaljšanje pomolov, dodatne skladiščne površine, intenzivno rast kontejnerskega prometa in manipulativnih površin, ureditev novih vhodov, nadgradnje privezov, vprašanje izgradnje tretjega pomola," našteva sogovornik. "Osnovna predpostavka je torej, da Luka ostane konkurenčna in visoko investicijsko sposobna, sicer predpostavka potreb po drugem tiru pade."

Velika težava finančne konstrukcije je po mnenju Vesela tudi uvajanje novih dajatev za avtocestne prevoznike. "Ti opozarjajo, da bo to že tretja podražitev dajatev v letu, ki prihaja. Menimo, da na ta vprašanja zakon ne odgovarja, zato bi bilo dobro v parlamentarnem postopku nanje odgovoriti," pravi Vesel.

Gašperšičev sekretar Jure Leben je danes v Bruslju, na odboru Evropske komisije za infrastrukturo, dobil soglasje za dvig cestnin. Slovenija namerava pribitek na cestnino v višini 15 odstotkov obračunavati na relaciji med Koprom in Ljubljano, vključno z ljubljanskim obročem, petodstotni pribitek pa na relaciji med Ljubljano in Šentrupertom, je Leben pojasnil za STA in dejal, da naj bi ukrep uvedli leta 2019 za 25 let (do 2052).

S tem se bodo dvignile cestnine za 184 kilometrov avtoceste, kar predstavlja 30 odstotkov našega avtocestnega omrežja. Po pesimističnem scenariju bi se leta 2019 na ta račun v blagajno steklo 10,5 milijona evrov, ki bodo namenjeni za izgradnjo drugega tira, je poudaril Leben.

7. Vladna pooblastila

Vesel problematizira tudi ureditev, po kateri je 2TDK podrejen neposredno vladi, kar je v nasprotju z drugimi državnimi podjetji, ki jih upravlja SDH.

Vlada bo po predlogu zakona predstavljala skupščino podjetja 2TDK, ki bo gradil drugi tir. Kot pravi sogovornik, je problematično predvsem, da si 2TDK skupaj z vlado kot skupščino sama potrdi investicijski program. Po trenutnem predlogu zakonske ureditve bi morala vlada oziroma podjetje v DZ po soglasje le v primeru morebitnega iskanja poroštva pri zadolževanju.

"Nehote se lahko pojavijo vzporednice s projektom Teš 6. Ne želim stvari predstavljati črno-belo, saj bi za to vendarle morali opraviti revizijo, a se vzporednice kljub temu lahko povlečejo," meni sogovornik.

O vladnih pooblastilih:

[video: 62642 / ]

8. Razmerja "in house" v zakonu

Zakon predvideva notranje razmerje med državo in vlagateljem 2TDK, ki je s tem tako imenovani vlagatelj "in house", ter DRI, inženirsko družbo "in house", pri čemer je po mnenju Vesela sporno, da zakon to predvideva aksiomatično.

Zakon o javnem naročanju namreč postavlja pogoje za obstoj tako imenovanega razmerja "in house":

  1. v družbi se ne sme pojavljati zasebni kapital;
  2. podjetje mora vsaj 80 odstotkov dejavnosti opravljati za naročnika;
  3. organ, ki podeljuje naročilo, mora nadzorovati izvajalca tako, kot nadzoruje svoje službe;

Vesel meni, da bi morali predlog dopolniti z določbo, da so ta razmerja mogoča le, če obstajajo pogoji zanje, saj se sicer tvega podaljšanje postopkov zaradi vlaganja revizijskih postopkov.

Sorodne vsebine

Komentarji

8
  • slomevzha1 / 19.04.2017. ob 07:24

    Vsi očitki vladi so neosnovani, ker je projekt popolnoma usklajen s principom "Kako ćemo? Lako ćemo!".

  • janez123 / 19.04.2017. ob 07:23

    politiki ki bodo glasovali in pripravljajo drugi tir naj jamčijo z svojim premoženjem in polno odgovornostjo da projekt ne bo presegel predračunske vrednosti niti za cent.

  • Kritik / 19.04.2017. ob 09:31

    Zato se hiti, ker si tisti, ki bo največ ukradel, želi nekaj kupiti :)

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano